Čista desetka za prazen list

Japonska študentka zgodovine nindž je morala napisati esej o obisku muzeja, profesorju pa je oddala prazen list papirja, a kljub temu dobila čisto desetko – ker je pisala z nevidnim črnilom.
Eimi Haga je uporabila tehniko aburidaši, ki so jo uporabljali tudi nindže: ure je namakala in drobila sojino zrnje, iz katerega je naredila črnilo. Besede so se pojavile, ko je profesor papir segrel nad plinskim štedilnikom.

»Tega sem se naučila, ko sem bila majhna, iz knjig. Upala sem, da se tega ne bo domislil nihče drug,« je dejala.
Devetnajstletno študentko nindže – bili so tajni agenti in morilci srednjeveške Japonske – navdušujejo od malega, od trenutka, ko je prvič gledala risanko po televiziji. Ko se je vpisala na univerzo Mie, je izbrala tudi predmet zgodovina nindž, v sklopu katerega so obiskali muzej nindž, potem pa so morali napisati poročilo.

»Profesor je povedal, da bo ocenjeval ustvarjalnost, in sklenila sem, da bo moje poročilo izstopalo. Malce sem razmišljala, ko me je prešinilo, da bom uporabila aburidaši.« Sojino zrnje je namočila čez noč, ga potem zdrobila in zavito v gazo ožela. Izvleček je zmešala z vodo, dve uri porabila, da je dobila pravo koncentracijo, nato pa končno začela pisati. Uporabila je tanek čopič in tanek papir.

Profesor Judži Jamada je bil presenečen, ko je videl njeno poročilo. »Videl sem že kodirane zapise, a še nikoli v aburidašiju. Če sem odkrit, nisem bil prepričan, da bodo besede lepo vidne. A ko sem doma papir segrel, se je vse lepo izpisalo in bilo berljivo. Pomislil sem: odlično narejeno. Nisem okleval z najvišjo oceno, čeprav poročila nisem prebral do konca. Papirja namreč nisem segrel do konca, pomislil sem, da bodo morda za to izvedeli mediji in bodo hoteli fotografijo.«


Glede poročila je študentka povedala, da gre bolj za slog kot vsebino. »Prepričana sem bila, da bo profesor prepoznal trud, ki sem ga vložila v ustvarjalno poročilo. V resnici me ni skrbelo, da bom dobila slabo oceno, čeprav vsebina ni bila nič posebnega.«