DRAMA
FOTO: Bodo otroci v jami ujeti še več mesecev?
V ponedeljek ponoči sta jih našla britanska potapljača. Vsi so živi, vendar izčrpani, sestradani in prestrašeni.
Odpri galerijo
BANGKOK – V ponedeljek je s Tajskega prišla vesela novica, namreč da sta britanska prostovoljna potapljača v jamskem sistemu Thamg Luang našla vseh 12 fantov in njihovega 25-letnega trenerja nogometa. Skupina je po nogometni tekmi 23. junija odšla na ogled četrte največje tajske jame Tham Luang-Khun Nam Nang Non, iz nje pa se niso mogli vrniti, saj je monsunsko deževje medtem zalilo izhod. Skupina je bila ujeta devet dni, preden so jih v ponedeljek okoli 22. ure čudežno našli. Vsi so nepoškodovani, a izstradani in prestrašeni.
Visoke vode so močno ovirale napore reševalcev, ki so tja pripotovali od vsepovsod, iz Avstralije, ZDA, Velike Britanije in Kitajske. Pot do otrok, ki so približno štiri kilometre v jamskem sistemu, se na nekaterih predelih vzpenja, na drugih pa spušča in je zelo ozka. V nedeljo se je nivo vode malce spustil, kar jim je omogočalo, da so se reševanja lotili bolj metodično z vrvmi in jeklenkami kisika.
Poleg tega vsak dan izčrpajo okoli 10.000 litrov vode, vendar je to gladino znižalo zgolj za centimeter. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, monsunsko obdobje traja do oktobra, bi bili lahko otroci po najslabšem scenariju ujeti še štiri mesece. To seveda poskušajo preprečiti, zato strokovnjaki iščejo nove načine reševanja, od iskanja drugega vhoda do vrtanja v strop prostora, v katerem so ujeti.
Sestradani otroci so bili preveč šibki, da bi jedli, oskrbujejo jih zdravniki. Pri njih sta ostala dva zdravnika potapljača iz elitne tajske enote tjuljnov. Šele ko bodo fantje pri močeh, se bodo odločili, ali jih bodo naučili osnov potapljanja, vendar strokovnjaki ta način reševanja odsvetujejo, saj bi jih lahko v nepreglednih blatnih vodah in prehodih, ki spominjajo na labirint, zgrabila panika, to pa bi ogrozilo njih in reševalce.
Povrhu prav nihče izmed njih ne zna plavati. O zapletenosti reševalne akcije pričajo podatki, da so najstniki na 1,82 metra visoki skalni polici. V prihodnjih dneh so znova napovedane padavine, zato bodo še naprej poskušali črpati vodo. Včeraj so začeli v jami nameščati telefonsko povezavo, da bodo lahko otroci končno spregovorili s starši. Ti so ob novici, da so jih našli žive, navdušeno skakali in se objemali. Aisha Wiboonrungrueng, mama 11-letnega Chanina, je povedala, da mu bo kuhala njegovo najljubšo hrano, ko se bo vrnil.
Da so skupino našli, gre zahvala predvsem Robertu Harperju, Richardu Stantonu in Johnu Volanthenu. Za kako izkušene potapljače gre, priča dejstvo, da sta slednja leta 2004 postavila rekord, ko sta se potopila neverjetnih 76 metrov globoko v jamo. Gre za vrhunske potapljače, do otrok pa sta se prva prebila Volanthen in Stanton, jih posnela in z njimi spregovorila nekaj besed, odgovarjali so v polomljeni angleščini.
Nesrečniki so povsem izgubili občutek za čas in so hoteli vedeti, kako dolgo so že ujeti. Pustila sta jim svetilke in energijske napitke, preden so prišli drugi reševalci. Takoj so jim poslali za več mesecev zalog. Guverner Narongsak Osotthanakorn je odločno zanikal govorice, da bi lahko reševanje trajalo več mesecev, in poudaril, da je prvi korak okrepitev otrok, nato pa se bodo odločili, kako naprej.
Visoke vode so močno ovirale napore reševalcev, ki so tja pripotovali od vsepovsod, iz Avstralije, ZDA, Velike Britanije in Kitajske. Pot do otrok, ki so približno štiri kilometre v jamskem sistemu, se na nekaterih predelih vzpenja, na drugih pa spušča in je zelo ozka. V nedeljo se je nivo vode malce spustil, kar jim je omogočalo, da so se reševanja lotili bolj metodično z vrvmi in jeklenkami kisika.
Poleg tega vsak dan izčrpajo okoli 10.000 litrov vode, vendar je to gladino znižalo zgolj za centimeter. Zaradi neugodnih vremenskih razmer, monsunsko obdobje traja do oktobra, bi bili lahko otroci po najslabšem scenariju ujeti še štiri mesece. To seveda poskušajo preprečiti, zato strokovnjaki iščejo nove načine reševanja, od iskanja drugega vhoda do vrtanja v strop prostora, v katerem so ujeti.
Sestradani otroci so bili preveč šibki, da bi jedli, oskrbujejo jih zdravniki. Pri njih sta ostala dva zdravnika potapljača iz elitne tajske enote tjuljnov. Šele ko bodo fantje pri močeh, se bodo odločili, ali jih bodo naučili osnov potapljanja, vendar strokovnjaki ta način reševanja odsvetujejo, saj bi jih lahko v nepreglednih blatnih vodah in prehodih, ki spominjajo na labirint, zgrabila panika, to pa bi ogrozilo njih in reševalce.
Povrhu prav nihče izmed njih ne zna plavati. O zapletenosti reševalne akcije pričajo podatki, da so najstniki na 1,82 metra visoki skalni polici. V prihodnjih dneh so znova napovedane padavine, zato bodo še naprej poskušali črpati vodo. Včeraj so začeli v jami nameščati telefonsko povezavo, da bodo lahko otroci končno spregovorili s starši. Ti so ob novici, da so jih našli žive, navdušeno skakali in se objemali. Aisha Wiboonrungrueng, mama 11-letnega Chanina, je povedala, da mu bo kuhala njegovo najljubšo hrano, ko se bo vrnil.
Da so skupino našli, gre zahvala predvsem Robertu Harperju, Richardu Stantonu in Johnu Volanthenu. Za kako izkušene potapljače gre, priča dejstvo, da sta slednja leta 2004 postavila rekord, ko sta se potopila neverjetnih 76 metrov globoko v jamo. Gre za vrhunske potapljače, do otrok pa sta se prva prebila Volanthen in Stanton, jih posnela in z njimi spregovorila nekaj besed, odgovarjali so v polomljeni angleščini.
13
preživelih je bilo devet dni brez stika z zunanjostjo.
preživelih je bilo devet dni brez stika z zunanjostjo.
Nesrečniki so povsem izgubili občutek za čas in so hoteli vedeti, kako dolgo so že ujeti. Pustila sta jim svetilke in energijske napitke, preden so prišli drugi reševalci. Takoj so jim poslali za več mesecev zalog. Guverner Narongsak Osotthanakorn je odločno zanikal govorice, da bi lahko reševanje trajalo več mesecev, in poudaril, da je prvi korak okrepitev otrok, nato pa se bodo odločili, kako naprej.