ARBITRAŽA
Namesto pijanca Junckerja vlada »pošast«, prijatelj Hrvaške
Martin Selmayr je dobri prijatelj hrvaškega premierja Andreja Plenkovića.
Odpri galerijo
BRUSELJ – Francoski novinar Jean Quatremer je zapisal tisto, o čemer se v Bruslju – in po posnetku z vrha Nata – tudi drugod po Evropi šušlja že dolgo časa: predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker »ima rad steklenico« oziroma bolj po domače – pijanec je.
Zaradi Junckerjeve ljubezni do alkohola tako komisiji dejansko vlada njegov šef kabineta, Nemec Martin Selmayr, za katerega je pred časom Boštjan M. Zupančič, nekdanji slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, zapisal, da je osebni prijatelj hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in ki nas, torej Slovenijo, na področju arbitraže blokira pri Evropski komisiji.
Junckerjevo imenovanje Selmayrja, znanega tudi kot pošast zaradi njegovega neusmiljenega odnosa, na najvišje mesto civilnega, torej neizvoljenega, uslužbenca Evropske komisije marca letos je dvignilo precej prahu. Evropska ombudsmanka Emily O'Reilly pa je sedaj ugotovila, da med postopkom njegovega imenovanja niso bila spoštovana vsa pravila.
Nemec pa je med letošnjim svetovnim nogometnim prvenstvom v Rusiji ujezil tudi Angleže, ko je po zmagi Hrvaše nad Anglijo na twitterju objavil niz emotikonov s podobo zastave EU in nogometnih žog. Poteza Angležem ni ušla, saj je Selmayr znan nasprotnik brexita.
Zaradi Junckerjeve ljubezni do alkohola tako komisiji dejansko vlada njegov šef kabineta, Nemec Martin Selmayr, za katerega je pred časom Boštjan M. Zupančič, nekdanji slovenski sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu, zapisal, da je osebni prijatelj hrvaškega premierja Andreja Plenkovića in ki nas, torej Slovenijo, na področju arbitraže blokira pri Evropski komisiji.
Zakaj tožba proti Hrvaški ni javna?
Znano je, da je Slovenija želela, da bi Evropska komisija sodelovala pri tožbi, ki jo je Ljubljana vložila na Sodišče EU proti Zagrebu zaradi nespoštovanja evropskega prava, ker Hrvaška ne želi uveljaviti arbitražne odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško. Komisija je sporočila politično odločitev, da pri tožbi ne bo sodelovala ter da gre za dvostransko vprašanje.
Tožbo je nato vlada premierja v odstopu Mira Cerarja vložila sama, vsebina tožbe pa slovenski javnosti ni znana. Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da je v postopkih, ko država toži državo, tožba ni javna, da pa bo sodišče njen povzetek objavilo v uradnem listu EU. To se pred jesenjo menda ne bo zgodilo.
V poslovniku sodišča piše, da sojenje poteka v jeziku tožene stranke, zato bo moralo sodišče tožbo najprej prevesti v hrvaščino. Tako bo tudi minilo še nekaj časa, preden bo Hrvaška uradno tožbo dobila v roke.
Na Sodišču EU je bilo doslej v skladu z 259. členom pogodbe o delovanju EU vloženih malo tožb ene države proti drugi. Nekatere izmed teh tožb so bile umaknjene, druge je sodišče zavrnilo, doslej pa se je sodišče le pri štirih izreklo sodbo.
Znano je, da je Slovenija želela, da bi Evropska komisija sodelovala pri tožbi, ki jo je Ljubljana vložila na Sodišče EU proti Zagrebu zaradi nespoštovanja evropskega prava, ker Hrvaška ne želi uveljaviti arbitražne odločitve o meji med Slovenijo in Hrvaško. Komisija je sporočila politično odločitev, da pri tožbi ne bo sodelovala ter da gre za dvostransko vprašanje.
Tožbo je nato vlada premierja v odstopu Mira Cerarja vložila sama, vsebina tožbe pa slovenski javnosti ni znana. Na ministrstvu za zunanje zadeve so nam pojasnili, da je v postopkih, ko država toži državo, tožba ni javna, da pa bo sodišče njen povzetek objavilo v uradnem listu EU. To se pred jesenjo menda ne bo zgodilo.
V poslovniku sodišča piše, da sojenje poteka v jeziku tožene stranke, zato bo moralo sodišče tožbo najprej prevesti v hrvaščino. Tako bo tudi minilo še nekaj časa, preden bo Hrvaška uradno tožbo dobila v roke.
Na Sodišču EU je bilo doslej v skladu z 259. členom pogodbe o delovanju EU vloženih malo tožb ene države proti drugi. Nekatere izmed teh tožb so bile umaknjene, druge je sodišče zavrnilo, doslej pa se je sodišče le pri štirih izreklo sodbo.
Junckerjevo imenovanje Selmayrja, znanega tudi kot pošast zaradi njegovega neusmiljenega odnosa, na najvišje mesto civilnega, torej neizvoljenega, uslužbenca Evropske komisije marca letos je dvignilo precej prahu. Evropska ombudsmanka Emily O'Reilly pa je sedaj ugotovila, da med postopkom njegovega imenovanja niso bila spoštovana vsa pravila.
Nemec pa je med letošnjim svetovnim nogometnim prvenstvom v Rusiji ujezil tudi Angleže, ko je po zmagi Hrvaše nad Anglijo na twitterju objavil niz emotikonov s podobo zastave EU in nogometnih žog. Poteza Angležem ni ušla, saj je Selmayr znan nasprotnik brexita.