KOMISARSKO MESTO
Lenarčič na zaslišanju ni govoril slovensko, izzvala ga je Novakova
Kandidira za komisarja za krizno upravljanje.
Odpri galerijo
Janez Lenarčič je slabi dve uri odgovarjal na vprašanja. FOTO: Zaslonska Slika
BRUSELJ – V Evropskem parlamentu v Bruslju je dobri dve uri potekalo zaslišanje slovenskega komisarskega kandidata Janeza Lenarčiča, ki mu je novoizvoljena predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen zaupala resor za krizno upravljanje.
V 15-minutnem uvodnem nagovoru je Lenarčič izpostavil, da je bil oddelek, iz katerega je nastal današnji generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, ustanovljen leta 1992 tudi v odziv na vojne v bivši Jugoslaviji. Poudaril je še, da je takrat visoki komisar ZN za begunce vzpostavil urad v Sloveniji, ki se mu je pridružil tudi sam, da bi pomagal beguncem, ki so pribežali v Slovenijo. Dejal je, da je bil to njegov prvi, skromni humanitarni prispevek. Med izzivi je izpostavil vse daljše in hujše humanitarne krize, vse pogostejše nesreče naravnega in človeškega izvora ter obenem vse več groženj multilateralni ureditvi ob krepitvi protekcionizma in vse hujše učinke podnebnih sprememb.
A vsi ti izzivi so po njegovih besedah priložnosti za izboljšanje razmer, pri čemer je izpostavil tri prioritete: izboljšati odzivanje na krize, preventivo in pripravljenost ter okrepiti vidnost kriznega upravljanja EU, pri čemer bo veliko pozornosti namenil komunikaciji. Ob tem je evropske poslance pozval k podpori predlagani 30-odstotni krepitvi proračuna za humanitarno pomoč v naslednjem večletnem evropskem proračunu, saj je ta po njegovih besedah nujna za uresničevanje ambicioznega načrta.
Na koncu uvodnega nagovora je ponovil, kar je poudaril že v pisnih odgovorih na vprašanja poslancev: ko se bo čez pet let ozrl nazaj, želi videti manj trpljenja, odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje in Evropejce, ki bolj verjamejo v prihodnost.
Lenarčič je v odgovorih na pisna vprašanja evropskih poslancev izpostavil nujnost celostnega pristopa, ki bo ustrezno povezal humanitarne, razvojne, varnostne in podnebne vidike, saj to terjajo vse hujši izzivi, ki se stopnjujejo s podnebnimi spremembami. Na vprašanje, kaj ga motivira, pa je v pisnih odgovorih poudaril, da želi, ko bo čez pet let pogledal nazaj, videti manj trpljenja in odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje ter Evropejce, ki verjamejo v prihodnost.
Kandidat za komisarja je imel možnost, da govori v maternem jeziku ali katerem drugem izmed 22, za katere so na voljo prevajalci, a se je odločil za angleščino. »Veste, zakaj govorim v angleščini, ker so términi lažje uporabljeni v angleščini,« je dejal Lenarčič v edinem odgovoru v slovenščini jeziku, ko je nanj naslovila vprašanje poslanka iz Slovenije Ljudmila Novak.
V 15-minutnem uvodnem nagovoru je Lenarčič izpostavil, da je bil oddelek, iz katerega je nastal današnji generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in humanitarno pomoč, ustanovljen leta 1992 tudi v odziv na vojne v bivši Jugoslaviji. Poudaril je še, da je takrat visoki komisar ZN za begunce vzpostavil urad v Sloveniji, ki se mu je pridružil tudi sam, da bi pomagal beguncem, ki so pribežali v Slovenijo. Dejal je, da je bil to njegov prvi, skromni humanitarni prispevek. Med izzivi je izpostavil vse daljše in hujše humanitarne krize, vse pogostejše nesreče naravnega in človeškega izvora ter obenem vse več groženj multilateralni ureditvi ob krepitvi protekcionizma in vse hujše učinke podnebnih sprememb.
A vsi ti izzivi so po njegovih besedah priložnosti za izboljšanje razmer, pri čemer je izpostavil tri prioritete: izboljšati odzivanje na krize, preventivo in pripravljenost ter okrepiti vidnost kriznega upravljanja EU, pri čemer bo veliko pozornosti namenil komunikaciji. Ob tem je evropske poslance pozval k podpori predlagani 30-odstotni krepitvi proračuna za humanitarno pomoč v naslednjem večletnem evropskem proračunu, saj je ta po njegovih besedah nujna za uresničevanje ambicioznega načrta.
Na koncu uvodnega nagovora je ponovil, kar je poudaril že v pisnih odgovorih na vprašanja poslancev: ko se bo čez pet let ozrl nazaj, želi videti manj trpljenja, odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje in Evropejce, ki bolj verjamejo v prihodnost.
Lenarčič je v odgovorih na pisna vprašanja evropskih poslancev izpostavil nujnost celostnega pristopa, ki bo ustrezno povezal humanitarne, razvojne, varnostne in podnebne vidike, saj to terjajo vse hujši izzivi, ki se stopnjujejo s podnebnimi spremembami. Na vprašanje, kaj ga motivira, pa je v pisnih odgovorih poudaril, da želi, ko bo čez pet let pogledal nazaj, videti manj trpljenja in odpornejše družbe, bolj zdravo naravno okolje ter Evropejce, ki verjamejo v prihodnost.
Kandidat za komisarja je imel možnost, da govori v maternem jeziku ali katerem drugem izmed 22, za katere so na voljo prevajalci, a se je odločil za angleščino. »Veste, zakaj govorim v angleščini, ker so términi lažje uporabljeni v angleščini,« je dejal Lenarčič v edinem odgovoru v slovenščini jeziku, ko je nanj naslovila vprašanje poslanka iz Slovenije Ljudmila Novak.
