Človek, ki bi lahko Melanio vrgel iz Bele hiše

Ameriški in svetovni mediji zadnje tedne že težko čakajo na dokončno odločitev Michaela Bloomberga, ali bo kandidiral na predsedniških volitvah v ZDA. Potem ko se je osmi najbogatejši zemljan in nekdanji newyorški župan pred dvema tednoma tako rekoč v zadnjem hipu prijavil na volitve predsedniških kandidatov demokratske stranke v Alabami in Arkansasu, ki bodo potekale prihodnje leto, s čimer je izpolnil formalnosti za prijavo kandidature, je uradno še ni napovedal.

A močan signal, da gre le za vprašanje časa, je njegova odločitev, da se ne udeleži Foruma nove ekonomije v Pekingu, ki ga organizira njegova poslovno-medijska hiša Bloomberg L. P. Forum svetovnih poslovnih voditeljev se namreč začne prav na dan, ko je napovedana javna debata (za zdaj) deseterice demokratskih predsedniških kandidatov v Atlanti. Udeležba na gospodarskem forumu bi utegnila spomniti ameriške volivce na Bloombergove dobre poslovne vezi s Kitajsko v času, ko ta postaja glavni geopolitični nasprotnik ZDA na svetu.

Antitrumpistični pristop

Michael Bloomberg, nekdanji župan New Yorka, ki je bil na tem položaju kar tri zaporedne mandate, je glasen kritik ameriškega predsednika Donalda Trumpa in se je že večkrat zavzel za konec trgovinske vojne s Kitajsko, ki po njegovih besedah uničuje delovna mesta, upočasnjuje inovacije in kvari odnose med največjima gospodarstvoma na planetu. Bloomberg in njegovi partnerji so že večkrat poudarjali, da njegove globalne poslovne izkušnje dokazujejo, da je enakovreden tekmec preostalim demokratskim kandidatom v boju proti Trumpu, če ne boljši. Po drugi strani pa njegova naklonjenost otoplitvi odnosov s Kitajsko ni ravno na pravi liniji, saj tako republikanci kot demokrati zagovarjajo ostrejši pristop do azijske supersile, ki jo obtožujejo kršitev trgovinskih dogovorov in toleriranja kraje intelektualne lastnine.

Nekateri so prepričani, da je prav Trumpova nepopustljiva drža do Kitajske tisti element, ki mu lahko naslednje leto zagotovi ponovno izvolitev za predsednika ZDA, in to kljub težavam, ki jih trgovinska vojna povzroča prav njegovi volilni bazi. In čeprav so vsi dosedanji demokratski predsedniški kandidati, med njimi senator Bernie Sanders, nekdanji podpredsednik ZDA Joe Biden in senatorka Elizabeth Warren, ki trenutno uživajo največjo podporo znotraj stranke, kritizirali njegov način uvajanja carin na kitajske izdelke, nihče od njih ni povedal, kako bi se lotil zadeve, če bi bil izvoljen.

Najprej poslovnež

Michael Bloomberg, ki je s 53 milijardami dolarjev (okoli 48 milijard evrov) osmi najbogatejši zemljan na lestvici revije Forbes, izhaja iz ameriškega srednjega razreda; njegov oče, potomec ruskih judovskih izseljencev, je bil računovodja v lokalni mlekarni v Bostonu. Michael se je rodil 14. februarja 1942 v Brightonu v zvezni državi Massachusetts in je otroštvo in mladost preživel v bostonskih predmestjih in dobrih šolah. Po diplomi iz elektronike na univerzi Johnsa Hopkinsa v Baltimoru je naredil poslovni magisterij (MBA) na Harvardu.

Po študiju se je leta 1966 zaposlil pri znani investicijski banki z Wall Streeta Salomon Brothers, v nekaj letih je v njej postal partner. Ko je banko leta 1981 prevzela korporacija Phibro, je ostal brez službe in odpravnine, imel pa je deset milijonov dolarjev v delnicah. S tem denarjem je ustanovil lastno podjetje Market Systems, pri čemer ga je vodilo spoznanje, da bi bile finančne družbe pripravljene odšteti lepe denarce za kakovostne in hitro dostavljene poslovne informacije. Njegova prva stranka je bila finančna družba Merill Lynch, ki je kupila 22 Bloombergovih računalniških terminalov Market Master, prirejenih za borzne posrednike in analitike, v podjetje pa vložila 30 milijonov dolarjev. Družba Market System se je leta 1987 preimenovala v Bloomberg L. P., do leta 1990 pa je finančnim družbam prodala že 8000 terminalov in začela širiti nabor storitev. Do oktobra 2015 je imela družba več kot 325.000 uporabnikov poslovnih terminalov po vsem svetu. Bloomberg L. P. poleg osnovnih poslovnih storitev ponuja tudi globalno radiotelevizijsko mrežo, spletne portale, naročniške e-novice in dve poslovni reviji. Bloomberg L. P. ima trenutno okoli 20.000 zaposlenih in 167 pisarn po vsem svetu.

Politični prestopi

Ko se je Michael Bloomberg odločil podati v aktivno politiko, je zamenjal stranko.

Kot privrženec newyorškega župana Rudyja Giulianija je leta 2001 prestopil iz demokratske v republikansko stranko in premagal demokrata Marka Greena. Pri tem je treba dodati, da je volilno kampanjo financiral iz lastnega žepa: njegova 74 milijonov dolarjev (zdaj bi bilo to 67 milijonov evrov) vredna kampanja je postala najdražja nepredsedniška volilna kampanja v ZDA. No, rekord je podrl že v naslednji kampanji leta 2005, pri čemer je imel pred demokratskim protikandidatom Fernandom Ferrerjem kar za 20 odstotkov glasov prednosti. Leta 2009 mu je uspelo zmagati še tretjič, prej pa je dosegel, da je mestni svet ukinil omejitev dveh zaporednih županskih mandatov. No, naslednje leto so Newyorčani na referendumu glasovali za vrnitev pravila dveh zaporednih mandatov, a je po štirih letih premora spet mogoče kandidirati za župana. Sredi drugega mandata se je Bloomberg odločil, da ne bo več republikanec, ampak neodvisni kandidat na listi republikanske stranke; leta 2018 se je vrnil v demokratske vrste.

Politični vzpon

Čeprav je imel kot župan sprva precej nizko podporo javnosti, je s svojim načinom vodenja mesta sčasoma pridobil in tudi obdržal visoko podporo meščanov. Kar se tiče političnih stališč, je zagovornik pravice do splava, istospolnih porok, raziskav matičnih celic in strožjega nadzora nad lastništvom strelnega orožja, uvedel pa je tudi t. i. občinski telefon, na katerega so lahko poklicali meščani in se pritožili nad tako rekoč čemer koli.

Medtem ko so njegove izobraževalne reforme obrodile sadove, pa je njegova politika »stop-and-frisk« (ustavi in pretipaj), ki je newyorškim policistom dala pooblastila, da so lahko na ulici ustavili kogar koli, ga zaslišali in preiskali, naletela na neodobravanje, saj so policisti ustavljali predvsem pripadnike črnske in hispanske skupnosti, še posebno ko se je izkazalo, da je bila velika večina – okoli 88 odstotkov – t. i. sumljivih oseb popolnoma nedolžnih. Policisti so na vrhuncu tega početja na ulici pretipali po več kot pol milijona ljudi na leto. Newyorška policija je po letu 2012 tovrstne preiskave postopoma opuščala; leta 2017 je bilo na ta način ustavljenih le še dobrih deset tisoč ljudi.

Prizadeval si je za boljše zdravje Newyorčanov in po nekaterih podatkih mu je s prepovedovanjem kajenja na javnih krajih uspelo znižati število kadilcev v mestu, najbolj pa je odmeval njegov boj proti sladkim pijačam, ko je hotel doseči prepoved prodaje več kot pollitrskih sladkanih pijač v restavracijah in kinodvoranah, v trgovinah bi se jih še vedno dalo kupiti. Izvedbo prepovedi je tik pred zdajci ustavilo newyorško vrhovno sodišče.

Bloomberg verjame v globalno segrevanje. Kot župan je izvedel vrsto okoljevarstvenih ukrepov, od tega, da so v mestu posadili milijon dreves, do znižanja izpustov toplogrednih plinov (predvsem z odpravljanjem ogrevanja na fosilna goriva), odprl pa je tudi pot do uvedbe ekoloških taks za vožnjo v strogem središču mesta, ki naj bi jih uvedli do leta 2021.

Leta 2014 ga je tedanji generalni sekretar OZN Ban Ki Mun imenoval za posebnega odposlanca OZN za podnebne spremembe, to je leta 2018 ponovil njegov naslednik António Guterres.

Filantropija in zasebnost

Po izteku tretjega mandata januarja 2014 si je vzel skoraj eno leto za filantropske dejavnosti, nakar se je vrnil na čelo Bloomberg L. P. Doslej je za dobrodelne aktivnosti, predvsem za strožji nadzor nad strelnim orožjem, boj proti podnebnim spremembam, izobraževanje, javno zdravje in umetnost namenil že več kot osem milijard dolarjev (7,2 milijarde evrov) svojega premoženja, se pravi skoraj trikrat toliko, kolikor je po Forbesovi lestvici trenutno vreden Donald Trump.

Iz prvega zakona z Britanko Susan Elizabeth Barbaro Brown ima hčerki Emmo in Georgino. Po 18 letih sta se leta 1993 ločila, a ostala prijatelja. Bloomberg od leta 2000 živi z nekdanjo bančno nadzornico v vladi zvezne države New York Diano Taylor. Čeprav je hodil v hebrejsko šolo, doma pa so se prehranjevali po verskih pravilih, je Bloomberg dandanes pretežno posveten in gre v sinagogo le ob velikih judovskih praznikih; njegovi hčeri nista bili vzgajani v judovski veri.

Predsedniške ambicije

Že v letih 2008 in 2016 je razmišljal, da bi kot neodvisni kandidat kandidiral za predsednika ZDA, a si je na koncu premislil. V zadnji kampanji je stopil na stran demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton. Na konvenciji demokratske stranke julija 2016 je v govoru pojasnil, da na volitvah voli osebo, ne stranke. »Obstajajo stvari, pri katerih se ne strinjam s Hillary Clinton. A kakršna koli so že najina različna stališča, jih morava postaviti na stran za dobro naše države. Zediniti se moramo okoli kandidatke, ki lahko premaga nevarnega demagoga,« je dejal, pri čemer je seveda mislil na Donalda Trumpa. In ker ga Clintonovi ni uspelo premagati, bo to, kot kaže, poskusil storiti sam.