Čokoladni slap in užitne tapete se niso obnesli
Marsikateri otrok je ob prebiranju knjige Roalda Dahla Čarli in tovarna čokolade ali spremljanju istoimenskega filma hrepeneče pomislil, kako čudovito bi bilo, če bi čokoladni slap, žvečilni gumiji z okusom po treh različnih jedeh in druge domišljijske sladkarije genialnega junaka zgodbe Willyja Wonke resnično obstajali.
Danes, skoraj 60 let po tem, ko je britanski pisatelj napisal knjigo, so mnoge od slaščic, ki si jih je zamislil, postale resničnost, za nekatere pa že obstaja tehnologija, da bi jih lahko, če bi želeli, tudi izdelali.
Tapete, s katerimi se je mogoče posladkati, smo denimo videli že večkrat. Leta 2012 sta jih v reklamne namene izdelali britanski podjetji Mischief in McVitie's. Na njih so bile sličice piškotov jaffa proizvajalca McVittie's in jih je bilo mogoče okusiti, z njimi pa so polepili dvigalo v stavbi podjetja Engine v Londonu.
Čokoladni slap s plezalno steno
O tem, da so ljudje v okušanju tapet neizmerno uživali, pričajo fotografije, da pa se zadeva ni bolj razširila, je najbrž kriva skrb, ki jo je ob kampanji izrazila javnost: ali lahko z lizanjem tapete poližemo slino predhodnika? Oglaševalska agencija je to preprečila tako, da je slike polizanih piškotov ročno odstranjevala s stene. Še prej, leta 2010, smo užitne tapete lahko videli v britanski kulinarični oddaji Heston's Feasts.
Desetmetrski čokoladni slap s plezalno steno, po katerem se je v eni uri spustilo 70.000 litrov čokolade, so pred leti za promocijo čokoladnih tablic znamke Rocky postavili v britanskem zabaviščnem parku Alton Towers. Očitno se ni obnesel, saj so zanimivost leta 2015 umaknili.
Užitni, s helijem napolnjeni baloni, ki nastopajo v filmu iz leta 2005, so dandanes pogosto del menijev v različnih prestižnih restavracijah. Prvi so jih v skoraj dvestoevrski degustacijski meni leta 2014 vključili v sloviti restavraciji Alinea v Chicagu.
Televizorja, iz katerega bi lahko potegnili tablico čokolade, sicer še ni na tržišču, vendar japonski znanstveniki z Univerze Meiji že ustvarjajo nekaj podobnega: televizijo, ki jo bo mogoče polizati in okusiti tisto, kar prikazuje.
Žvečilne gumije z okusom po treh jedeh bi lahko ustvarili z nanotehnologijo.
Tudi žvečilni gumiji Wonka, v katerih okusite celotno kosilo, od juhe do sladice, je mogoče izdelati – po besedah znanstvenika Dava Harta z Inštituta za raziskovanje živil Norwich jih bodo lahko izdelali s pomočjo nanotehnologije, tako da bi v žvečilni vstavili več nanomehurčkov z različnimi okusi.
