Da te slišijo, mora v zapor vsaj 400 ljudi

Podnebne spremembe niso več nekaj napol metafizičnega, o čemer bi se prepirali okoljevarstveniki, znanstveniki in politiki. Podnebne spremembe so dejstvo. Preodločna trditev? Niti ne. Če ne verjamemo novicam iz sveta, poglejmo samo Triglavski ledenik, od katerega je ostala tako rekoč le še zaplata snega, nekaj večja od nogometnega igrišča, ki zaradi krčenja nima več temeljnih značilnosti ledenikov. Podobno se dogaja z ledenikom pod Skuto. Tudi člani Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC SAZU, ki so bili doslej pri navajanju povezave med krčenjem ledenikov in podnebnimi spremembami previdni, so letos zaostrili retoriko. In kdaj smo nazadnje imeli prave štiri letne čase?

Upor proti izumrtju

Zato ni čudno, da so tudi mladi, kot je švedska dijakinja Greta Thunberg, končno dobili svoj glas pri opozarjanju na podnebne spremembe in pozivanju k takojšnjemu ukrepanju. A obstajajo tudi bolj radikalna gibanja, kot je Extinction Rebellion (na kratko XR) oziroma Upor proti izumrtju, družbenopolitično gibanje, ki poziva k državljanski nepokorščini in nenasilnemu uporu, s katerim želi vlade prisiliti k ukrepanju glede podnebnih sprememb, izgube biološke raznovrstnosti in grozečega družbenega in ekološkega kolapsa.

Prav ta teden se je začel s serijo globalnih protestov Extinction Rebellion, imenovanih International Rebellion oziroma mednarodni upor. In ker XR poziva k uporu, so se v nekaterih mestih pojavile aretacije, saj so protestniki – pa čeprav nenasilni – zasedli pomembne ulice in dele mest. V Londonu, kjer je gibanje napovedalo dva tedna protestov, so samo v ponedeljek aretirali skoraj tristo ljudi, v Amsterdamu pa okoli 50, ker se niso hoteli umakniti z ulice v bližnji park.




 

Aprilski protesti

Gibanje Extinction Rebellion je nase opozorilo aprila letos, ko je v središču Londona za enajst dni blokiralo promet. Policija je tedaj aretirala več kot 1100 privržencev gibanja, od katerih jih je 850 pristalo na sodišču zaradi različnih kršitev javnega reda in miru, večinoma zato, ker niso ubogali ukazov policije, naj se umaknejo; 250 jih je že bilo kaznovanih – večinoma s pogojno kaznijo. Mimogrede, policija je po nekaj dneh ustavila aretacije, saj v londonskih priporih ni bilo več prostora za pridržanje aktivistov ...



Zdaj se je londonska metropolitanska policija pripravila na proteste; že v soboto so posebne enote vdrle v stavbo na jugu Londona, kjer so protestniki hranili opremo za dvotedenske proteste, in aretirale deset ljudi. Pri Extinction Rebellionu pravijo, da so aretacije dokaz, da jih britanske oblasti obravnavajo kot pomembno gibanje. Metropolitanska policija je že prejšnji teden napovedala, da bo mobilizirala več tisoč policistov, ki se bodo ukvarjali s protesti in aretirali vsakogar, ki bo kršil zakon, četudi gre le za mirne proteste.

Rojstvo gibanja

Gibanje Extinction Rebellion je nastalo maja 2018 v Veliki Britaniji in v bistvu ima le tri osnovne zahteve: »Vlada mora povedati resnico iz razglasiti podnebne in ekološke izredne razmere ter sodelovati z drugimi institucijami, da bi poudarila nujnost ukrepanja. Vlada mora ukrepati zdaj, da bi ustavila izgubo biološke raznolikosti in zmanjšala neto količino izpustov toplogrednih plinov do leta 2025. Ustanoviti mora skupščino državljanov in se ravnati po njenih smernicah o podnebni in ekološki pravičnosti.«



Pri izražanju svojih zahtev pripadniki XR uporabljajo mirne, a vseeno precej moteče oblike protesta.
Nekaj aktivistov se je v Londonu prilepilo na vagone podzemne železnice in vhod na londonsko borzo, drugi so odmarširali do letališča Heathrow, tretji pa so se priklenili na javnih mestih. Junija letos in tudi v teh dneh so aktivisti ustavili promet v New Yorku, v Berlinu so se priklenili pred uradom zvezne kanclerke Angele Merkel, v Parizu pa je policija s solzivcem razgnala aktiviste, ki so zaprli most čez Seno.

»Okoljski fanatizem«

Njihov način protesta, pa čeprav je nenasilen, ima seveda tudi kritike: od nezadovoljnih voznikov, ki obtičijo v prometu, do časopisnih kolumnistov. Aktiviste pogosto označujejo za »okoljske fanatike«, ki motijo delo in prosti čas poštenih državljanov, pri čemer tvegajo, da se zamerijo tudi potencialnim podpornikom. Mimogrede, londonsko metropolitansko policijo so samo aprilski protesti stali dodatnih 7,5 milijona funtov (8,4 milijona evrov).

A pri Extinction Rebellionu se branijo, naj se tisti, ki jih protesti motijo, podučijo, kako resna je ekološka in podnebna kriza, zagovarjajo pa celo povzročanje manjše gmotne škode, če je to storjeno z največjo previdnostjo in brez ogrožanja drugih ljudi.
Extinction Rebellion črpa neposredno iz državljanskih gibanj, kot so occupy (okupirajmo), satjagraha (nenasilni protest, ki jih je v Indiji vodil Mahatma Gandi) in sufražetke, ter iz življenja in dela Martina Luthra Kinga in drugih znanih osebnosti iz gibanj za državljanske pravice. Številni člani XR so se v imenu nenasilja pripravljeni dati aretirati in tudi zapreti, podobno kot pripadniki Komiteja stotih, britanskega protivojnega gibanja z začetka šestdesetih let dvajsetega stoletja.

Kakor pravi eden od ustanoviteljev Extinction Rebelliona Roger Hallam, »pisma, elektronska pošta, pohodi ne delujejo več. Da te slišijo, mora iti v zapor kakih 400 ljudi, okoli dva, tri tisoč pa jih mora biti aretiranih.«

In kdo jih podpira?

Kakor je pokazala nedavna raziskava britanske spletne analitske družbe YouGov, protestniki, ki nameravajo »zapreti London«, nimajo ravno vsesplošne podpore. Med 1611 anketiranci jih 12 odstotkov odločno podpira proteste, 25 odstotkov pa jih delno podpira, medtem ko protestom delno nasprotuje 20 odstotkov ljudi, 33 odstotkov pa jih je odločno proti. Desetina anketiranih ni imela razdelanega mnenja. Če pogledamo po starosti, tovrstne proteste odločno in delno podpira 44 odstotkov mladih med 18. in 24. letom, 43 odstotkov anketiranih med 25. in 49. letom ter 37 odstotkov med 50. in 65. letom, medtem ko je pri starejših od 65 let podpora le še 25-odstotna. Nasprotovanje protestom pa raste s starostjo: če gremo po istih starostnih skupinah, si deleži sledijo takole: 44, 43, 57 in 67 odstotkov.



A med podporniki so se znašla tudi znana imena, kot so britanska igralka Emma Thompson, že omenjena švedska najstniška aktivistka Greta Thunberg, nekdanji astrofizik ameriške vesoljske agencije Nasa in klimatolog James Hansen ter ameriški jezikoslovec, filozof in politični aktivist Noam Chomsky. Junija se je tisoč britanskih in drugih zdravstvenih delavcev, profesorjev medicine in nekdanjih rektorjev univerz zavzelo za širšo nenasilno državljansko nepokorščino kot odziv na »strahotno nezadostno« vladno politiko glede ekološke krize. Politike in medije so pozvali, naj se soočijo z dejstvi in ukrepajo. Podprli so šolske ekološke stavke, ki jih je začela Greta Thunberg, pa tudi nenasilne proteste Extinction Rebellion.

Neprofitna organizacija Energy and Climate Intelligence Unit (ECIU), ki sicer podpira dejanja in zahteve Extinction Rebellion, pa opozarja, da ambicije gibanja tehnično, ekonomsko in politično nimajo nobene možnosti za uresničitev. Po izračunih ECIU bi za nično neto stopnjo izpustov do leta 2025 morali samo v Britaniji ukiniti ves letalski promet in s cest odstraniti 38 milijonov avtomobilov (bencinskih in dizelskih). Poleg tega bi morali v naslednjih šestih letih izklopiti 26 milijonov plinskih bojlerjev. Kar pa je misija nemogoče.