Datum kronanja še ni znan
Ameriški mediji so pred časom poročali, da naj bi bil kralj Karel III. okronan 3. junija naslednje leto, s čimer bi se poklonil pokojni kraljici Elizabeti II., saj je bila sama okronana 2. junija pred natanko 70 leti. Mediji so takrat kot vir informacij navajali »neimenovane, a zanesljive britanske uradnike«, a so se ti, kot kaže, motili. Iz Buckinghamske palače so zdaj namreč sporočili, da gre zgolj za špekulacije, datuma pa sami še niso določili. »Ne bom na nič namigoval, lahko pa vam zagotovim, da se o datumu še nismo zedinili, tisti, ki pravijo drugače, pa se motijo. Pogovori aktivno potekajo, ko bodo končani, pa bomo o odločitvi javno obvestili sami,« je dejal predstavnik Buckinghamske palače.
Novega vladarja sicer uradno okronajo šele več mesecev po smrti njegovega predhodnika. Gre namreč za veseli dogodek, zato mora najprej miniti obdobje žalovanja, pristojni pa nato določijo, kdaj je primeren trenutek za slovesnost, tradicionalno je to tudi dela prost dan, da lahko v prestolnico priromajo vsi, ki si želijo biti priča zgodovinskemu trenutku.
Operacija zlata krogla
Kronanje so v palači začeli načrtovati skorajda takoj po smrti kraljice Elizabete II., projekt pa je znan kot »operacija zlata krogla«. Kralj Karel III. je že dejal, da ne želi razkošne ceremonije, saj se mu ta v časih hudih finančnih težav zdi neprimerna in nepotrebna, kar so Britanci pozdravili. Kronanje njegove mame leta 1953 je denimo stalo takratnih 1,57 milijona funtov, kar bi v današnjih časih znašalo vrtoglavih 46 milijonov funtov oziroma okrog 52 milijonov evrov. A kralj bo imel pri organizaciji bolj malo besede, enako kot je pokojna kraljica lahko izrazila le nekaj želja glede svojega pogreba, sicer pa je treba upoštevati ogromno protokolov, tradicij in simbolizma.
Kronanje Elizabete II. leta 1953 je stalo takratnih 1,57 milijona funtov, kar bi v današnjih časih znašalo vrtoglavih 46 milijonov funtov oziroma okrog 52 milijonov evrov.
Britanske vladarje od davnega leta 1066 kronajo izključno v Westminstrski opatiji, ki stoji nasproti stavbe parlamenta in simbolno sporoča, da vladar in vlada tesno sodelujeta, zato si tudi Karel najverjetneje ne bo mogel izbrati manjše in bolj intimne lokacije, lahko pa bo denimo na banket, ki kronanju običajno sledi, povabil manj pomembnežev. Menda si želi, da bi jih tudi samemu kronanju prisostvovalo manj, in sicer 2000 namesto 8000, obred pa naj bi namesto štirih trajal le dobro uro. Kralj Karel III. bi lahko denimo tudi prisluhnil gospodarstvenikom in prekinil omenjeno tradicijo, da je dan kronanja dela prost dan, saj mnogi že opozarjajo na velik izpad dohodka, ki bi ga podjetjem, trgovinam in lokalom prineslo zaprtje.
