Delić po 38 dneh v Mariupolu pripoveduje: Grozljivo je. Hrano smo iskali po smeteh, trupla ležijo povsod
Mariupol je zavzet, trdijo Rusi, Ukrajinci to demantirajo. Padel ali ne padel, nekaj je nesporno, Mariupol je uničen. Bošnjaška televizija je objavila posnetek pogovora z Bahrudinom Delićem, Zeničanom, ki mu je iz obleganega mesta uspelo zbežati po 38 dneh.
Njegovo pripovedovanje o peklu, ki ga je z družino doživljal v Mariupolu, je srhljivo. Po poklicu je varilec in svoje življenje je preživel v industrijskih mestih po svetu, od rodne Zenice pa do Ukrajine, kjer je delal v železarni Azovstal. Poslednje dni v Ukrajini je preživel z družino, od tam mu je po 38 dneh groze le uspelo pobegniti. Ušel je v enem izmed redkih humanitarnih konvojev in se znašel na ozemlju Rusije. Ampak pobegnil je sam. »To je bil kaos, en dan granatiranje z ene strani, drugi dan z druge, vse to nad našimi glavami.«
»Mesta ni več, je popolnoma porušeno, nobena zgradba ni več cela, nobena ulica. Vse je pogorelo ali zrušeno,« je stanje v ukrajinskem mestu opisal Bahrudin, ki je s hčerko, z ženo in njenimi invalidnimi starši večino dni okupacije preživel v zaklonišču. Kot pripoveduje, so živeli od riža na vodi. Redko so si upali na plan, lovili so redke premore med obstreljevanji, da so poiskali kaj za pod zob: »Našli smo čaj, riž, malo kave v smeteh, le nekaj zrn včasih. Samo da smo imeli še kaj drugega kot riž. Čaja je bilo dovolj za vse leto, ampak kaj, ko nismo imeli vode. To je najhujše.«
Vse to je pustilo resne posledice na Bahrudinovem zdravju, poroča hrvaški portal Jutarnji list. Pred začetkom vojne je tehtal okoli 87 kg, zdaj jih ima le 62. Počuti se slabo, večkrat ima povišano temperaturo. »Tega, kar sem videl v Ukrajini, nisem videl še nikjer drugje. Ko sem stopil pred vhod, je tam ležalo truplo, pridem pred drug vhod, tam drugo truplo, kamor koli si pogledal, so ležala trupla. Ne bi se vmešaval v politiko, kdo je kriv za tako stanje, ampak bil sem živi ščit za ene in drugo stran. In takih nas je bilo tam na tisoče,« je razmere opisal Zeničan, ki je na svoji koži občutil že vojno v Bosni in Hercegovini.
