OBLETNICA MASAKRA
Desetletje od Utøye
Obletnica najhujšega nasilja po drugi svetovni vojni. Skrajneževe žrtve so bili po večini mladostniki.
Odpri galerijo
Strahovi, da je sovraštvo še vedno prisotno, so veliki. FOTO: Fabrizio Bensch/Reuters
Norveška se je pred dnevi spominjala grozljive tragedije, bombnega napada v prestolnici in pokola na otoku Utøya, ki je vzel predvsem mlada življenja. Skrajni desničar Anders Behring Breivik je v masakru, ki je šokiral skandinavsko državo in ves svet, hladnokrvno ubil 77 ljudi, več kot 200 jih je ranil, leto dni pozneje pa so ga obsodili na 21 let zapora, najdaljšo možno kazen na Norveškem, z možnostjo podaljšanja.
Država je pod vodstvom takratnega predsednika vlade Jensa Stoltenberga (zdaj generalnega sekretarja Nata) pokazala enotnost v trenutkih, ko je doživela najbolj smrtonosno nasilje po drugi svetovni vojni, včeraj, desetletje pozneje, pa so se v Oslu in na Utøyi, kjer so usodnega dne umrli najstniki, ki so se udeležili tabora podmladka laburistične stranke, zvrstile številne žalne slovesnosti. In čeprav v norveški družbi vseskozi odmeva prepričanje o nedopustnosti tako radikalnih pogledov in desničarskega ekstremizma, ki jih je Breivik strnil v 1500 strani dolg manifest ter objavil tik pred prelivanjem krvi, so strahovi, da je sovraštvo še vedno prisotno, še vedno veliki.
Kot poroča CNN, številne analize kažejo, da Breivik vendarle nima takšnega vpliva, kot bi si želel, in da k sreči tudi nima posnemovalcev, čeprav sta se napadalca v Nemčiji leta 2016, ko je nasilno umrlo devet ljudi, in na Novi Zelandiji, kjer je v mošeji padlo 51 žrtev, sklicevala ravno na Norvežana. Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da kljub obsodbi Breivika sprevržena ideologija še vedno živi, zato zmage nad ekstremizmom nikoli ne bo mogoče razglasiti.
Ob desetletnici brutalnega napada je premierka Erna Solberg poudarila, da se je na sovraštvo vedno treba odzvati, kot pristavlja Stoltenberg, pa je pravi odgovor nanj ljubezen. »Breivik je napadel našo svobodno, demokratično družbo. Zato je najboljši odziv še več demokracije, še več svobode in odprtosti. Le tako bo zmaga naša, ne pa njegova.«
Več kot 200 jih je bilo usodnega dne ranjenih. FOTO: Scanpix Norway/Reuters
Država je pod vodstvom takratnega predsednika vlade Jensa Stoltenberga (zdaj generalnega sekretarja Nata) pokazala enotnost v trenutkih, ko je doživela najbolj smrtonosno nasilje po drugi svetovni vojni, včeraj, desetletje pozneje, pa so se v Oslu in na Utøyi, kjer so usodnega dne umrli najstniki, ki so se udeležili tabora podmladka laburistične stranke, zvrstile številne žalne slovesnosti. In čeprav v norveški družbi vseskozi odmeva prepričanje o nedopustnosti tako radikalnih pogledov in desničarskega ekstremizma, ki jih je Breivik strnil v 1500 strani dolg manifest ter objavil tik pred prelivanjem krvi, so strahovi, da je sovraštvo še vedno prisotno, še vedno veliki.
77
življenj je hladnokrvno vzel Breivik.
življenj je hladnokrvno vzel Breivik.
Kot poroča CNN, številne analize kažejo, da Breivik vendarle nima takšnega vpliva, kot bi si želel, in da k sreči tudi nima posnemovalcev, čeprav sta se napadalca v Nemčiji leta 2016, ko je nasilno umrlo devet ljudi, in na Novi Zelandiji, kjer je v mošeji padlo 51 žrtev, sklicevala ravno na Norvežana. Strokovnjaki prav tako opozarjajo, da kljub obsodbi Breivika sprevržena ideologija še vedno živi, zato zmage nad ekstremizmom nikoli ne bo mogoče razglasiti.
Ob desetletnici brutalnega napada je premierka Erna Solberg poudarila, da se je na sovraštvo vedno treba odzvati, kot pristavlja Stoltenberg, pa je pravi odgovor nanj ljubezen. »Breivik je napadel našo svobodno, demokratično družbo. Zato je najboljši odziv še več demokracije, še več svobode in odprtosti. Le tako bo zmaga naša, ne pa njegova.«
