Desetletnik podira rekorde
Od izbruha pandemije covida-19 zdravstveni delavci in pediatri po svetu zaskrbljeno spremljajo vedno večjo neaktivnost otrok in mladine, ki vedno raje in pogosteje prosti čas preživljajo pred takšnimi in drugačnimi zasloni, namesto da bi se odpravili na sveži zrak in se malce razgibali. A vsi niso takšni. V Veliki Britaniji denimo živi desetletnik Rowan O'Malley, ki mu ne bi moglo biti bolj vseeno za videoigre. Veliko raje kot pred računalnikom šolar iz Coventryja čas preživlja v lokalni telovadnici, kjer redno trenira, najbolj všeč pa mu je dvigovanje uteži.
Deček je kljub rosnim letom že podrl osem svetovnih rekordov v svoji starostni skupini in kategoriji. Rowan denimo z lahkoto v naročju dvigne svojo mamo, ki je nekaj kilogramov težja od sinovih 54, trenutno pa se pripravlja na tekmovanje, kjer namerava iz počepa dvigniti neverjetnih sto kilogramov.
3000 kalorij potrebuje na dan.
Zahtevni treningi
Treningi so zahtevni in med njimi deček pokuri ogromno kalorij, veliko energije potrebujejo tudi njegove zavidljive mišice, zato Rowan zaužije kar 3000 kalorij dnevno, kar je 50 odstotkov več, kot je priporočena količina za človeka njegove starosti. Običajno zajtrkuje omleto, ki mu jo mama pripravi iz treh jajc, šunke, sira in paprik, v šoli malica piščančji sendvič, sadje, jogurt in čokoladico, nato pa doma poje še celotne piščančje prsi, kos ribe ali zrezek ter najraje riž in mešano zelenjavo. Čeprav mnogi zmajujejo z glavo, češ da dvigovanje uteži, še posebej takšne teže, za tako mladega človeka pač ne more biti dobro ali zdravo, pa Rowana njegovi starši povsem podpirajo.
»Skorajda takoj, ko se je naučil hoditi, je že poskušal trenirati to in ono. Po poklicu sem fizioterapevt in tu in tam sem ga vzel s seboj v službo, kjer je poskušal ponavljati vaje, ki sem jih delal s pacienti,« je povedal Ben O'Malley, ki je spoznal, da bo njegov sin najverjetneje poklicni športnik, ko je imela malček komaj tri leta. Takrat se je tudi odločil, da mu bo dovolil dvigovati uteži, česar si je mali Rowan najbolj želel, ga je pa vedno spremljal in skrbel, da so treningi potekali varno in brez poškodb ter starosti primerno. Ko je bil star štiri leta, se je Rowan udeležil svojega prvega tekmovanja. »Še prej sem opazil, da lahko dvignem težje predmete kot moji vrstniki, enako je bilo na mojem prvem tekmovanju, in takrat sem se zares zavedel, da sem močan. To me je spodbudilo, da sem začel še bolj resno trenirati, in zdaj smo tu,« je nekoliko sramežljivo britanskim medijem povedal mali rekorder, ki trenira tri dni med tednom in vsako soboto, vsakič po dve uri. Ob tem obiskuje šolo, trenira ragbi, se uči igranja na kitaro ter v šolskem orkestru igra bobne.
Skorajda takoj, ko se je naučil hoditi, je poskušal trenirati to in ono.