NORVEŠKA
Devet let neopažen ležal mrtev
Pred 30 leti se to ne bi moglo zgoditi. Strokovnjaki opozarjajo na odtujenost.
Odpri galerijo
Umrl je naravne smrti. FOTO: 36clicks/Getty Images
Tehnologija je naš vsakdanjik v mnogo pogledih razbremenila, a za to plačujemo zelo visoko ceno. Morda previsoko, opozarjajo strokovnjaki, šokirani, da smo dandanes, ko je odtujenost postala nekaj povsem običajnega, sposobni spregledati mrtvega človeka.
V stanovanjskem bloku v Oslu je kar devet let ležal mrtev možakar, so zgrožene norveške oblasti, pogrešil ga je šele vzdrževalec.
Šestdesetletnika so našli mrtvega že decembra lani, a je primer šele zdaj pricurljal v javnost; verjetno ne gre dvomiti, da so si zaradi sramotnih okoliščin vsi morebitni vpleteni prizadevali, da bi ga pometli pod preprogo. Kot kaže, je gospod živel sam, a v življenju ne bi smel biti osamljen, policija je namreč izvedela, da je bil večkrat poročen in je imel veliko otrok.
V stanovanjskem bloku, v katerem je živel, ni nihče pogrešil soseda, preostali stanovalci zdaj povedo, da se je možakar pač vedno držal zase; potem ko ga nekaj časa ni bilo na spregled, so sklepali, da se je preselil v dom starejših občanov, čeprav se je njegov nabiralnik še naprej polnil, tako da je poštar pisma in druge pošiljke začel odlagati kar zraven. Zakaj nabiralnika nikoli nihče ni spraznil in zakaj nihče ni prevzel kupov pošte, ni zanimalo nikogar, tako tudi ne, zakaj se lastnik nepremičnine nikoli ne odzove na vabila sveta stanovalcev in ne sodeluje pri reševanju skupnih vprašanj. No, le zavod za pokojninsko zavarovanje je, potem ko se naslovnik dolgo ni odzival na pisma, preprosto prenehal nakazovati mesečne zneske.
Položnice je pokojni plačeval prek trajnika, in ker je bilo na bančnem računu dovolj denarja in možakar nikomur ni ničesar dolgoval, je v digitalni realnosti vse potekalo tako, kakor mora. Le vzdrževalca bloka je po več letih zmotilo, da določenih rednih del v stanovanju 60-letnika že dolgo ne more opraviti, in ker se stanovalec spet ni odzval, je poklical policijo, ta pa je naletela na grotesken prizor.
Truplo je razpadalo že dolgo, po zadnjih odprtih pisemskih pošiljkah in roku uporabnosti na kartonski embalaži mleka sodeč, že devet let. Izključili so možnost nasilne smrti. Kaj takšnega bi bilo pred tremi desetletji nepredstavljivo, se držijo za glavo vsi strokovnjaki, ki proučujejo vpliv tehnologije na družbo in medčloveške odnose. Po zaslugi digitalizacije je lahko tudi mrtev človek še dolgo živ.
V stanovanjskem bloku v Oslu je kar devet let ležal mrtev možakar, so zgrožene norveške oblasti, pogrešil ga je šele vzdrževalec.
Šestdesetletnika so našli mrtvega že decembra lani, a je primer šele zdaj pricurljal v javnost; verjetno ne gre dvomiti, da so si zaradi sramotnih okoliščin vsi morebitni vpleteni prizadevali, da bi ga pometli pod preprogo. Kot kaže, je gospod živel sam, a v življenju ne bi smel biti osamljen, policija je namreč izvedela, da je bil večkrat poročen in je imel veliko otrok.
Pokojnino pa so mu le prenehali pošiljati.
V stanovanjskem bloku, v katerem je živel, ni nihče pogrešil soseda, preostali stanovalci zdaj povedo, da se je možakar pač vedno držal zase; potem ko ga nekaj časa ni bilo na spregled, so sklepali, da se je preselil v dom starejših občanov, čeprav se je njegov nabiralnik še naprej polnil, tako da je poštar pisma in druge pošiljke začel odlagati kar zraven. Zakaj nabiralnika nikoli nihče ni spraznil in zakaj nihče ni prevzel kupov pošte, ni zanimalo nikogar, tako tudi ne, zakaj se lastnik nepremičnine nikoli ne odzove na vabila sveta stanovalcev in ne sodeluje pri reševanju skupnih vprašanj. No, le zavod za pokojninsko zavarovanje je, potem ko se naslovnik dolgo ni odzival na pisma, preprosto prenehal nakazovati mesečne zneske.
Položnice je pokojni plačeval prek trajnika, in ker je bilo na bančnem računu dovolj denarja in možakar nikomur ni ničesar dolgoval, je v digitalni realnosti vse potekalo tako, kakor mora. Le vzdrževalca bloka je po več letih zmotilo, da določenih rednih del v stanovanju 60-letnika že dolgo ne more opraviti, in ker se stanovalec spet ni odzval, je poklical policijo, ta pa je naletela na grotesken prizor.
Truplo je razpadalo že dolgo, po zadnjih odprtih pisemskih pošiljkah in roku uporabnosti na kartonski embalaži mleka sodeč, že devet let. Izključili so možnost nasilne smrti. Kaj takšnega bi bilo pred tremi desetletji nepredstavljivo, se držijo za glavo vsi strokovnjaki, ki proučujejo vpliv tehnologije na družbo in medčloveške odnose. Po zaslugi digitalizacije je lahko tudi mrtev človek še dolgo živ.
