Do slovesnega odprtja OI kritični tudi politiki. Tonin: »Sprevrženo ...«
Prizor s slovesnega odprtja olimpijskih iger, ki je spominjal na znamenito sliko Leonarda da Vincija Zadnja večerja, je v Franciji in tudi širše sprožil kritike, ker naj bi žalil verska čustva. Prireditelji so se danes prizadetim opravičili, režiser pa je pojasnil, da ni šlo za krščanski prizor.
Do slovesnega odprtja je bil kritičen tudi podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini in nekateri politiki iz vrst francoske in slovenske skrajne desnice. Prireditev je kot »sprevrženo« na omrežju X označil tudi predsednik NSi Matej Tonin.
»Nikogar nismo želeli užaliti ali mu izkazati nespoštovanja,« je za AFP dejala tiskovna predstavnica prirediteljev iger v Parizu Anne Descamps v odgovoru na kritike predstavnikov Katoliške cerkve v Franciji in tudi drugod zaradi prizora, v katerem so nastopali travestiti. Dodala je še, da je organizatorjem resnično žal, če se je ob tem kdor koli počutil prizadetega.
Prizor je povzročil zgražanje zaradi ekstravagantnega videza nastopajočih, čeprav po zagotovilu režiserja slovesnosti Thomasa Jollyja sploh ni imel krščanske motivike, temveč je šlo za prikaz antičnega praznovanja v čast grškega boga vina Dioniza. V njegovo čast so v antiki stari Grki organizirali praznovanja, poimenovana dionizije, ki so slovela po razvratu.
Jolly je ob tem zatrdil, da je bil namen omenjenega prizora spodbujanje strpnosti do ljudi različnih spolnih orientacij in identitet. »Želel sem prikazati veliko pogansko zabavo, ki je povezana z bogovi na Olimpu,« je o navdihu za sporni prizor povedal Jolly.
V Franciji, ki gosti letošnje igre, se je zaradi prizora na slovesnosti vnela razprava o žaljenju verskih čustev. Na prizor, četudi ne na celotno slovesnost, so se kritično odzvali pri Francoski škofovski konferenci.
Prizor praznovanja
»Slovesnost je ponudila trenutke lepote, veselja, bogastva in je bila skoraj univerzalno pohvaljena. Na žalost pa je vključevala tudi prizore žaljenja in zasmehovanja krščanstva, kar globoko obžalujemo,« so v javnem pismu v soboto zapisali francoski škofje.
Čeprav v pismu niso navedli, za kateri prizor gre, je po poročanju AFP moč razumeti, da jih je zmotil prizor, ki ga je režiser imenoval Praznovanje in se odpre s skupino ekstravagantno oblečenih plesalcev in travestitov za mizo, ki pa je hkrati modna brv.
Kritikam francoskih škofov so se pridružili tudi predstavniki Rimskokatoliške cerkve v drugih državah in več evropskih politikov z desnega političnega spektra. Madžarski premier Viktor Orban je zapisal, da je bila slovesnost znak šibkosti in razpada zahodnega sveta.
Sicer pa domnevna alegorija na Zadnjo večerjo ni bil edini sporni prizor z otvoritvene slovesnosti. Mnoge je zmotil tudi prizor obglavljene ženske, ki je v rokah držala glavo in je ponazarjala nekdanjo francosko kraljico Marijo Antoaneto, ki so jo v času francoske revolucije obglavili skupaj z možem, kraljem Ludvikom XVI.
Jolly je glede tega dejal, da nikakor ni slavil giljotine kot sredstva za ubijanje, kot mu nekateri očitajo.
V njegov bran je stopil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je dejal, da je slovesno odprtje naredilo njegove rojake zelo ponosne.
Jollyja so podprli tudi pri Mednarodnem olimpijskem komiteju (Mok), kjer so dejali, da vsako slovesno odprtje prinese kamenček v mozaik olimpizma. »Petkova slovesnost je morda prinesla celo goro,« je povedal izvršni direktor olimpijskih iger pri Moku Christophe Dubi.
Odprtje iger v Parizu kot celota je v mednarodnem tisku sicer poželo večinoma pozitivne kritike, nekaj negodovanja je bilo zaradi občutka, da v ospredju niso bili športniki in da je vse skupaj trajalo predolgo.
