ZAŠČITA
Dobra novica za cepljene s cepivi Pfizerja in Moderne
Prebolevniki so po študiji verjetno dosmrtno zaščiteni pred covidom 19.
Odpri galerijo
Koronavirus. FOTO: Nexu Science Communication Via Reuters
Cepljenje s cepivi mRNA, kot sta cepivi družbe Pfizer in Moderna, lahko več let nudi trajen imunski odziv v telesu proti novemu koronavirusu, če gre verjeti nedavno objavljeni študiji v reviji Nature. Pri tistih, ki so covid 19 preboleli, bi lahko tovrstna cepiva nudila dosmrtno zaščito. Ugotovitve pritrjujejo več študijam, da večina ljudi, ki so bili cepljeni s cepivi mRNA, ne bo potrebovala dodatnih odmerkov, če se virus in njegove različice ne bodo preveč spremenile. Prebolevniki pa verjetno ne bodo potrebovali dodatnih odmerkov, tudi če pride do opaznejše evolucije virusa. »To je dober znak, kako trajna je naša imunost po tem cepivu,« je povedal imunolog z univerze v St. Louisu Eli Ellebedy.
V študiji so obravnavali samo cepiva vrste mRNA, ne pa tudi vektorskih, kot sta cepivi proizvajalcev Johnson & Johnson in AstraZeneca. Kljub temu Ellebedy meni, da vektorska cepiva ne nudijo tako dolgotrajne zaščite. Ta je s kolegi v eni od preteklih študij že opozoril, da prebolevniki hranijo imunske celice, ki prepoznajo novi koronavirus, v kostnem mozgu najmanj osem mesecev po okužbi. Druge študije pa ocenjujejo, da bi se lahko spominski limfociti B krepili celo leto dni po okužbi.
Glede na gornje ugotovitve bi imunost trajala leta ali celo dosmrtno pri osebah, ki so prebolele covid 19 in bile kasneje cepljene. Ni pa znano, ali to velja tudi za tiste osebe, ki so samo cepljene. Ellebedyjeva skupina raziskuje ravno to vprašanje s preučevanjem bezgavk, kjer se imunske celice učijo prepoznavati in boriti proti virusu. Po okužbi ali cepljenju se v bezgavkah vzpostavi posebna zarodna struktura, ki pripomore k urjenju limfocitov B, da ti prepoznajo različne sklope virusnih genetskih sekvenc. Večji je razpon, dlje se bodo celice učile in verjetneje se bodo obranile pred morebitnimi novimi različicami virusa.
V raziskavo so vključili 14 oseb, med njimi osem prebolevnikov, ki so jih cepili z dvema odmerkoma cepiva Pfizer. Pri vseh so vzeli vzorce iz bezgavk po treh, štirih, petih, sedmih in 15 tednih od prvega odmerka. Ugotovili so, da je zarodna struktura še vedno aktivna 15 tednov po prvem odmerku, število spominskih celic, ki prepoznajo novi koronavirus, pa ni upadlo. Reakcije so trajale skoraj štiri mesece po cepljenju. To je po oceni Ellebedyja zelo dober znak, saj običajno zarodni centri dosežejo vrhunec okoli dva tedna po imunizaciji, nato pa začne aktivnosti upadati.
Rezultati namigujejo, da bo velika večina cepljenih ljudi zaščitenih tudi dolgotrajno, vsaj pred obstoječimi različicami. Starejši odrasli, tisti s šibkim imunskim sistemov ali jemljejo zdravila za zatiranje imunosti, pa bodo verjetno potrebovali dodatne odmerke. To pa naj ne bi veljalo za tiste, ki so bili cepljeni po prebolelem covidu 19.
Koliko časa bo zaščita po cepljenju s cepivi mRNA zadostna, je sicer težko predvideti. Eden od pomembnih dejavnikov je tudi evolucija virusa. Morda bodo ljudje potrebovali dodaten odmerek zaradi novih različic in ne zato, ker bi imunost po prvih odmerkih začela padati. Bi pa lahko dodatni odmerki glede na dosedanje ugotovitve v telesu sprožili podoben odziv kot pri tistih, ki so bili cepljeni po preboleli bolezni.
V študiji so obravnavali samo cepiva vrste mRNA, ne pa tudi vektorskih, kot sta cepivi proizvajalcev Johnson & Johnson in AstraZeneca. Kljub temu Ellebedy meni, da vektorska cepiva ne nudijo tako dolgotrajne zaščite. Ta je s kolegi v eni od preteklih študij že opozoril, da prebolevniki hranijo imunske celice, ki prepoznajo novi koronavirus, v kostnem mozgu najmanj osem mesecev po okužbi. Druge študije pa ocenjujejo, da bi se lahko spominski limfociti B krepili celo leto dni po okužbi.
Preboleli in cepljeni zaščiteni dosmrtno?
Glede na gornje ugotovitve bi imunost trajala leta ali celo dosmrtno pri osebah, ki so prebolele covid 19 in bile kasneje cepljene. Ni pa znano, ali to velja tudi za tiste osebe, ki so samo cepljene. Ellebedyjeva skupina raziskuje ravno to vprašanje s preučevanjem bezgavk, kjer se imunske celice učijo prepoznavati in boriti proti virusu. Po okužbi ali cepljenju se v bezgavkah vzpostavi posebna zarodna struktura, ki pripomore k urjenju limfocitov B, da ti prepoznajo različne sklope virusnih genetskih sekvenc. Večji je razpon, dlje se bodo celice učile in verjetneje se bodo obranile pred morebitnimi novimi različicami virusa.V raziskavo so vključili 14 oseb, med njimi osem prebolevnikov, ki so jih cepili z dvema odmerkoma cepiva Pfizer. Pri vseh so vzeli vzorce iz bezgavk po treh, štirih, petih, sedmih in 15 tednih od prvega odmerka. Ugotovili so, da je zarodna struktura še vedno aktivna 15 tednov po prvem odmerku, število spominskih celic, ki prepoznajo novi koronavirus, pa ni upadlo. Reakcije so trajale skoraj štiri mesece po cepljenju. To je po oceni Ellebedyja zelo dober znak, saj običajno zarodni centri dosežejo vrhunec okoli dva tedna po imunizaciji, nato pa začne aktivnosti upadati.
Rezultati namigujejo, da bo velika večina cepljenih ljudi zaščitenih tudi dolgotrajno, vsaj pred obstoječimi različicami. Starejši odrasli, tisti s šibkim imunskim sistemov ali jemljejo zdravila za zatiranje imunosti, pa bodo verjetno potrebovali dodatne odmerke. To pa naj ne bi veljalo za tiste, ki so bili cepljeni po prebolelem covidu 19.
Koliko časa bo zaščita po cepljenju s cepivi mRNA zadostna, je sicer težko predvideti. Eden od pomembnih dejavnikov je tudi evolucija virusa. Morda bodo ljudje potrebovali dodaten odmerek zaradi novih različic in ne zato, ker bi imunost po prvih odmerkih začela padati. Bi pa lahko dodatni odmerki glede na dosedanje ugotovitve v telesu sprožili podoben odziv kot pri tistih, ki so bili cepljeni po preboleli bolezni.
