DIREKTIVA EU
Dobra novica za ustvarjalce v kreativni industriji
Evropski poslanci sprejeli predlog direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu.
Odpri galerijo
Glavni poročevalec Axel Voss je dejal, da je to dober znak za kreativno industrijo v Evropi. FOTO: Vincent Kessler, Reuters
STRASBOURG – Evropski parlament je odprl pot za pogajanja s Svetom EU in z Evropsko komisijo o končnem besedilu direktive. Pogajanja lahko trajajo več mesecev, Evropski parlament pa bo nato glasoval še o končnem besedilu.
K direktivi so poslanci od julijskega glasovanja na plenarnem zasedanju, ko je bil predlog zavrnjen, vložili približno 200 dopolnil, kar predstavlja več kot četrtino poslancev v Evropskem parlamentu. Številna so bila med seboj zelo podobna ali celo identična.
Glavni poročevalec Alex Voss iz Evropske ljudske stranke (EPP) je v torek v razpravi branil svoj kompromisni predlog ter pozval h konstruktivnemu sodelovanju, saj se je, kot je dejal, treba postaviti na stran umetnikov in ustvarjalcev. Po njegovi oceni direktiva ne ogroža svobodnega interneta in ne vodi v cenzuro, želi pa vzpostaviti ravnotežje med ustvarjalci in večjimi spletnimi platformami, ki se okoriščajo na njihov račun.
Evropski poslanci so sicer na torkovi razpravi med drugim opozarjali, da je 20 členov direktive zastavljenih preohlapno, kar bi lahko omogočilo spletnim gigantom, da še naprej izkoriščajo ustvarjalce, na drugi strani pa se bojijo za uporabnike spleta, da bodo njihove pravice omejene.
Zagovorniki direktive pa so predvsem pozivali k temu, da je treba končno nekaj ukreniti na tem področju, da se zaščiti avtorje in tudi omeji tehnološke gigante. Namen direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu je, da bi ustvarjalci kreativne industrije – glasbe, filmov ali novic – dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju.
Voss poudarja, da Evropa potrebuje zakonodajo, ki bo uravnotežila razmerje med lastniki avtorskih pravic in platformami, ki uporabljajo avtorska dela na spletu, ne da bi avtorji pri tem dobili kakršno koli nadomestilo.
Med drugim se je pojavila tudi bojazen, da bodo spletni giganti v vsakem primeru kovali dobiček, bodisi da ohranijo status quo ali pa bodo ob sprejetju manjšim podjetjem prodajali svoje algoritme za filtriranje, da bodo vsebine v skladu z direktivo.
Reforma avtorskega prava EU je bila pred evropskimi poslanci sicer ponovno, ker so v začetku julija zavrnili začetek medinstitucionalnih pogajanj z Evropsko komisijo in Svetom EU na podlagi besedila, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve. Proti pogajalskemu mandatu je julija glasovalo 318 poslancev, za jih je bilo 278, 31 pa se jih je vzdržalo.
K direktivi so poslanci od julijskega glasovanja na plenarnem zasedanju, ko je bil predlog zavrnjen, vložili približno 200 dopolnil, kar predstavlja več kot četrtino poslancev v Evropskem parlamentu. Številna so bila med seboj zelo podobna ali celo identična.
Glavni poročevalec Alex Voss iz Evropske ljudske stranke (EPP) je v torek v razpravi branil svoj kompromisni predlog ter pozval h konstruktivnemu sodelovanju, saj se je, kot je dejal, treba postaviti na stran umetnikov in ustvarjalcev. Po njegovi oceni direktiva ne ogroža svobodnega interneta in ne vodi v cenzuro, želi pa vzpostaviti ravnotežje med ustvarjalci in večjimi spletnimi platformami, ki se okoriščajo na njihov račun.
Evropski poslanci so sicer na torkovi razpravi med drugim opozarjali, da je 20 členov direktive zastavljenih preohlapno, kar bi lahko omogočilo spletnim gigantom, da še naprej izkoriščajo ustvarjalce, na drugi strani pa se bojijo za uporabnike spleta, da bodo njihove pravice omejene.
Zagovorniki direktive pa so predvsem pozivali k temu, da je treba končno nekaj ukreniti na tem področju, da se zaščiti avtorje in tudi omeji tehnološke gigante. Namen direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu je, da bi ustvarjalci kreativne industrije – glasbe, filmov ali novic – dobili pravična nadomestila za svoja dela v digitalnem okolju.
Voss poudarja, da Evropa potrebuje zakonodajo, ki bo uravnotežila razmerje med lastniki avtorskih pravic in platformami, ki uporabljajo avtorska dela na spletu, ne da bi avtorji pri tem dobili kakršno koli nadomestilo.
Zloglasna člena
Kritiki nasprotujejo predvsem 11. in 13. členu direktive. Slednji spletnim platformam nalaga, da bedijo nad svojimi uporabniki in njihovimi vsebinami ter že pred objavo s samodejnimi filtri blokirajo njihove objave že zgolj ob sumu kršitev avtorskih pravic. To so poimenovali kot prikrito cenzuro, ki bo zavirala razpravo na internetu in onemogočila objavo vsebin, kot so memi, gifi in parodije. 11. člen pa po navedbah nasprotnikov vzpostavlja davek na povezave in tako omejuje posameznikovo pravico do deljenja spletnih povezav.Med drugim se je pojavila tudi bojazen, da bodo spletni giganti v vsakem primeru kovali dobiček, bodisi da ohranijo status quo ali pa bodo ob sprejetju manjšim podjetjem prodajali svoje algoritme za filtriranje, da bodo vsebine v skladu z direktivo.
Reforma avtorskega prava EU je bila pred evropskimi poslanci sicer ponovno, ker so v začetku julija zavrnili začetek medinstitucionalnih pogajanj z Evropsko komisijo in Svetom EU na podlagi besedila, ki ga je sprejel odbor za pravne zadeve. Proti pogajalskemu mandatu je julija glasovalo 318 poslancev, za jih je bilo 278, 31 pa se jih je vzdržalo.
