Dobrega moža iz Argentine bodo položili v preprosto grobnico, v Vatikan se zgrinjajo nepregledne množice (FOTO)
Neskončna vrsta ljudi z vsega sveta se je včeraj vila po Trgu svetega Petra pred istoimensko baziliko, pred katero bo danes ob 10. uri pogrebna maša, nato bodo pospremili krsto papeža Frančiška v nekaj kilometrov oddaljeno papeško baziliko Marije Snežne, kjer bo po poslovilnih obredih položen k večnemu pokoju. Tudi v noči na petek so (enako kot noč prej) ljudem omogočali pozdrav od priljubljenega, blagega in milostnega poglavarja Katoliške cerkve dlje, kot so sprva načrtovali – zgolj med pol tretjo zjutraj in 5.40 so bila vrata bazilike svetega Petra zaprta.
Vse poti vodijo v Vatikan
Ko so se duri spet odprle, se je skoznje zvrstilo na desettisoče ljudi, ki so želeli pozdraviti Frančiška. Samo do petka so v baziliki našteli 150.000 mimohodečih ob krsti in švicarski gardi, ki je dostojanstveno stala ob svojem varovancu. Orgle in zvončki so občasno presekali tiho govorjenje med reko ljudi, ki ni nikakor pojenjala. »Noč je najbolj intimen čas, gospod se vedno pojavi ponoči,« je dejala 60-letna Nicoletta Tomassetti, ki je bila med prvimi obiskovalci v ranih petkovih urah.
Včeraj so se v papeško državo (in večno mesto, znotraj katerega leži) zgrinjali državniki z vsega sveta, na pogrebu je pričakovati najmanj 130 tujih delegacij, na območju tako Vatikana kot Rima pa veljajo izredni varnostni ukrepi. Glede na to, da so včeraj naši zahodni sosedje praznovali še dan osvoboditve, so bile gibalne razmere okoli italijanske prestolnice ter v njej precej upočasnjene. Na območju okrog Trga svetega Petra so oblasti že včeraj izvajale stroge varnostne ukrepe – velja prepoved uporabe dronov, na strehah so ostrostrelci, v pripravljenosti so tudi lovska letala, policija je na predvečer pogreba načrtovala uvedbo dodatnih nadzornih točk.
Da se je preminuli papež Frančišek v svoji blagosti in ponižnosti do ubogih in revnih dotaknil marsikoga, bo danes razvidno iz navzočih pogrebcev. Pričakujejo 50 državnih voditeljev in deset monarhov, vključno z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogreba se bosta udeležila tudi predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar (ki je za Frančiška dejala, da je bil »človek z velikim Č«) ter premier Robert Golob, a ne bosta potovala skupaj.
Maše zadušnice
Ob slovesu od Frančiška po vsem svetu potekajo maše zadušnice. Tudi pri nas so jih ta teden izvedli že precej, nekaj jih še sledi v prihodnjih dneh: celjski škof Maksimilijan Matjaž bo mašo zadušnico celjske škofije za papeža Frančiška obhajal na nedeljo Božjega usmiljenja, 27. aprila, ob 19. uri v celjski stolnici. V koprski stolnici bo maša za papeža v nedeljo, 4. maja, ob 19. uri, v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja pa v sredo, 7. maja, ob 18. uri. K njej vabita dekan diplomatskega zbora, apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean-Marie Speich ter ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore.
Na apostolski nunciaturi v Ljubljani se je v žalno knjigo za pokojnim papežem (vanjo se je bilo mogoče podpisati do včeraj) ob številnih drugih Slovenkah in Slovencih vpisal tudi naš prvi predsednik Milan Kučan in tako izkazal spoštovanje do možakarja, ki je imel še največ nasprotnikov znotraj vatikanskih zidov, med zagovorniki bolj rigidne in tradicionalne struje – ne pa v širnem svetu, kjer so njegovo dobrohotnost sprejemali z naklonjenostjo in odprtostjo.
Med zadnjimi, ki so mu izrekli slovo, je bil izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je šele v četrtek zvečer po našem času v imenu izraelske države izrazil »globoko sožalje« Katoliški cerkvi ter katoliški skupnosti ob smrti Frančiška; slednji je znal Netanjahuja kritizirati zaradi vojne v Gazi. »Naj počiva v miru,« je dejal Netanjahu.
Živel je vero, oznanjal je upanje, utelešal je ljubezen.
Frančišek se je v svojem pontifikatu z besedami in dejanji dotaknil številnih, ki ne delijo vere v istega boga kot pokojni papež – a so v težki uri tudi sami izgubili človeka, ki je dajal upanje (pre)mnogim. Novomeški škof Andrej Saje je v nagovoru ob maši zadušnici poudaril: »Ves njegov pontifikat je bil zaznamovan z oznanjevanjem živega Kristusa – Boga, ki vstopa v človeško trpljenje, ga objame in preoblikuje s svojo ljubeznijo,« ter opisal Frančiška skozi svoje besede, misli in čustva: »Živel je vero, oznanjal je upanje, utelešal je ljubezen. Ljubezen je bila morda najbolj prepoznavna in najbolj globoka njegova lastnost. Ljubezen, ki ni ostajala pri besedah, ampak se je sklanjala k številnim ljudem, dotikala se je ranjenih in ljudi na različnih obrobjih.«
Kje bo dobri mož iz Argentine odslej počival, so razkrili na uradni vatikanski novičarski strani. Njegova grobnica v baziliki Marije Snežne je narejena iz marmorja, ki prihaja iz italijanske regije Ligurija. Prav iz nje so bili Frančiškovi predniki, ki so pred dobrim stoletjem odrinili v Argentino; in zadnje počivališče v tem kamnu je bila ena poslednjih želja svetega očeta, je javnosti povedal upravitelj bazilike, kardinal Rolandas Makrickas. Grobnica je preprosta, na njej sta zgolj napis Franciscus ter replika Frančiškovega naprsnega križa. Papeževi daljni italijanski sorodniki so za Vatican News dejali, da je papeževa prošnja za tak grob čudovito darilo zanje in še zadnje presenečenje, za katero v Liguriji niso vedeli.
Razstava v spomin
Ob smrti papeža Frančiška je v lenarški knjižnici na ogled priložnostna, a izvirno postavljena manjša razstava o njem in o njegovih predhodnikih. Hvalevredna poteza delavk in vodstva knjižnice, ki je na ta način obiskovalce spomnila, da se svet poslavlja od papeža, ki je bil velik glasnik revnih, ponižanih in razžaljenih malih ljudi in ki je v Katoliški cerkvi opozarjal na izvirna evangelijska načela. M. T.
Pogreb, kot vsi vemo, še zdaleč ni zadnje slovo od papeža. Po njem se bo začelo devetdnevno žalovanje, ki ga bodo spremljale vsakodnevne maše in molitve, do četrtega maja jih bodo darovali različni kardinali. Ta raznolikost na neki način »kaže tako obseg službe vrhovnega pastirja kot tudi na vesoljnost rimske Cerkve«, piše v sporočilu vatikanskega tiskovnega urada.
Medtem ko bodo misli marsikoga pri prihajajočem konklavu in prihodnosti Rimskokatoliške cerkve, ki jo bo vodil novi vrhovni dušni pastir, bodo oči sveta uprte v konec veličastne življenjske in cerkvene zgodbe, ki jo je utelešal prvi južnoameriški papež. Spomin nanj bo dolgo plamtel v marsikom. Ob Frančiškovem odhodu tako njegovo večno mesto kot svet vesta, da je v njegovi dobi luč premagala temo.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
