DIAGNOZA SMRTI
Dolgih šest dni je umiral
Ugotovili, kaj je pokopalo Aleksandra Velikega. Ena najslavnejših napačnih diagnoz smrti.
Odpri galerijo
WELLINGTON – Ena največjih skrivnosti, ki tarejo zgodovinarje, je nedvomno to, kako je umrl eden največjih osvajalcev vseh časov Aleksander Veliki. Do zdaj so krožile različne hipoteze, po nekaterih naj bi bila usodna okužba, po drugih alkoholizem ali pa je bil celo umorjen. Pravkar objavljena študija z Nove Zelandije pa je predstavila dokaze, da je veliki bojevnik najverjetneje umrl zaradi guillain-barrejevega sindroma (GBS), zaradi katerega postanejo bolniki paralizirani.
Aleksander Veliki je bil domnevno paraliziran dolgih šest dni, preden je umrl. Dr. Katherine Hall z Dunedin School of Medicine je pojasnila, da prejšnje hipoteze niso bile zadostne pri razlagi njegove smrti okoli leta 323 pred našim štetjem.
»Njegov primer je verjetno ena najslavnejših napačnih diagnoz smrti v zgodovini. Poročali so, da je 32-letnik trpel zaradi vročine, bolečin v trebuhu in hitro napredujoče simetrične paralize in je bil pred smrtjo povsem negiben. Obstaja le pet dokumentov o njegovi smrti v Babilonu, nobeden ne navaja pričevanj prisotnih, povrhu pa zapisi drug drugega do določene mere izključujejo. Po eni različici je, preden je umrl, kraljestvo prepustil svojemu najboljšemu generalu, po drugi je umrl brez sposobnosti govora, v komi. »Eden ključnih podatkov je, da njegovo telo ni kazalo znakov propadanja dolgih šest dni po domnevni smrti,« je povedala Hallova. Po njenem mnenju je umrl zaradi verzije bolezni GBS, po kateri je njegov um ostal bister, prav tako ni izgubil zavesti.
Nekoč so smrt prepoznavali z odsotnostjo dihanja, in ne z odsotnostjo utripa. Ta bolezen izrazito zniža telesne potrebe po kisiku, zato je bilo njegovo dihanje zelo verjetno nezaznavno. Obstojnost njegovega telesa, ki so jo prisodili božanskosti, je bila po najnovejši razlagi zgolj posledica neljube bolezni.
Aleksander Veliki je bil domnevno paraliziran dolgih šest dni, preden je umrl. Dr. Katherine Hall z Dunedin School of Medicine je pojasnila, da prejšnje hipoteze niso bile zadostne pri razlagi njegove smrti okoli leta 323 pred našim štetjem.
»Njegov primer je verjetno ena najslavnejših napačnih diagnoz smrti v zgodovini. Poročali so, da je 32-letnik trpel zaradi vročine, bolečin v trebuhu in hitro napredujoče simetrične paralize in je bil pred smrtjo povsem negiben. Obstaja le pet dokumentov o njegovi smrti v Babilonu, nobeden ne navaja pričevanj prisotnih, povrhu pa zapisi drug drugega do določene mere izključujejo. Po eni različici je, preden je umrl, kraljestvo prepustil svojemu najboljšemu generalu, po drugi je umrl brez sposobnosti govora, v komi. »Eden ključnih podatkov je, da njegovo telo ni kazalo znakov propadanja dolgih šest dni po domnevni smrti,« je povedala Hallova. Po njenem mnenju je umrl zaradi verzije bolezni GBS, po kateri je njegov um ostal bister, prav tako ni izgubil zavesti.
Umrl je star komaj 32 let.
Nekoč so smrt prepoznavali z odsotnostjo dihanja, in ne z odsotnostjo utripa. Ta bolezen izrazito zniža telesne potrebe po kisiku, zato je bilo njegovo dihanje zelo verjetno nezaznavno. Obstojnost njegovega telesa, ki so jo prisodili božanskosti, je bila po najnovejši razlagi zgolj posledica neljube bolezni.