Dolgo sobivanje z neandertalci
Tako kažejo dokazi iz bolgarske jame. Delili so si prostor, orodje in nakit.
Odpri galerijo
Homo sapiens si je z neandertalci delil prostor kar 8000 let. FOTO: Reuters
Sodoben človek je začel poseljevati Evropo mnogo prej, kot je znanost do zdaj domnevala, pojasnjujejo arheologi v Bolgariji. Številne nove najdbe namreč dokazujejo, da so ljudje na stari celini več tisoč let sobivali z neandertalci. Skupini sta tako pomembno vplivali druga na drugo in si delili kulturne in vedenjske vzorce ter sploh živeli v tesnem stiku.
Votlina Bacho Kiro je razodela kose orodja in različnih pripomočkov, po katerih arheologi sklepajo, da so neandertalci in homo sapiensi živeli skupaj mnogo dlje, kot so domnevali do zdaj: kar 8000 let, in ne le 3000, kot je dolgo veljalo. Sodoben človek se je začel naseljevati v vzhodni Evropi prej, se je izkazalo, neandertalci pa so v zahodnem delu stare celine izumrli šele pred 40.000 leti, zato sta skupini preživeli skupaj kar dolgo zgodovinsko obdobje, ocenjuje znameniti prof. Jean-Jacques Hublin z antropološkega inštituta Max Planck.
V Bacho Kiru so raziskovali že velikokrat, a tokratna izkopavanja so prinesla številne nove najdbe. Odkrili so več kosov orodja, ki dokazujejo, da so neandertalci in ljudje uporabljali enako tehniko, ostanke kosti človeka, ki jih je DNK-analiza umestila v obdobje pred skoraj 47.000 leti, in nakit, ki so ga jasno izdelovali tako najstarejši neandertalci kot najzgodnejši ljudje, kar potrjuje, da si skupini nista delili le prostora, temveč sta se druga od druge tudi učili.
Sicer pa je skupina britanskih arheologov s temeljito analizo že lani potrdila, da je lobanja homo sapiensa, ki so jo odkrili v sedemdesetih letih minulega stoletja v grški jami Apidima, stara kar 210.000 let, kar pomeni, da so se sodobni ljudje začeli seliti iz Afrike že zelo zgodaj, a dolgo niso bili kos neandertalcem in denisovcem, ki so Evropo naseljevali v velikem številu.
Votlina Bacho Kiro je razodela kose orodja in različnih pripomočkov, po katerih arheologi sklepajo, da so neandertalci in homo sapiensi živeli skupaj mnogo dlje, kot so domnevali do zdaj: kar 8000 let, in ne le 3000, kot je dolgo veljalo. Sodoben človek se je začel naseljevati v vzhodni Evropi prej, se je izkazalo, neandertalci pa so v zahodnem delu stare celine izumrli šele pred 40.000 leti, zato sta skupini preživeli skupaj kar dolgo zgodovinsko obdobje, ocenjuje znameniti prof. Jean-Jacques Hublin z antropološkega inštituta Max Planck.
Skupini sta živeli v tesnem stiku ter se druga od druge tudi učili.
V Bacho Kiru so raziskovali že velikokrat, a tokratna izkopavanja so prinesla številne nove najdbe. Odkrili so več kosov orodja, ki dokazujejo, da so neandertalci in ljudje uporabljali enako tehniko, ostanke kosti človeka, ki jih je DNK-analiza umestila v obdobje pred skoraj 47.000 leti, in nakit, ki so ga jasno izdelovali tako najstarejši neandertalci kot najzgodnejši ljudje, kar potrjuje, da si skupini nista delili le prostora, temveč sta se druga od druge tudi učili.
Sicer pa je skupina britanskih arheologov s temeljito analizo že lani potrdila, da je lobanja homo sapiensa, ki so jo odkrili v sedemdesetih letih minulega stoletja v grški jami Apidima, stara kar 210.000 let, kar pomeni, da so se sodobni ljudje začeli seliti iz Afrike že zelo zgodaj, a dolgo niso bili kos neandertalcem in denisovcem, ki so Evropo naseljevali v velikem številu.
