Dosežen politični dogovor o direktivi o minimalni plači: kaj to pomeni za Slovenijo?
Francosko predsedstvo Svetu EU in pogajalci Evropskega parlamenta so dosegli politični dogovor o osnutku direktive o minimalni plači v EU. Namen te zakonodaje bo spodbujanje vzpostavitve ustrezno visoke zakonsko določene minimalne plače, s tem pa dostojnih delovnih in življenjskih pogojev zaposlenih v uniji, sta sporočili pogajalski strani. Direktiva bo po navedbah sveta in parlamenta vzpostavila postopke za ustrezno visoke zakonsko določene minimalne plače, spodbujala kolektivna pogajanja o teh plačah in zagotavljala ustrezno pravno zaščito za upravičence do njih.
Države članice EU z zakonsko določeno minimalno plačo bodo morale upoštevati vzpostavljeni postopkovni okvir in poskrbeti za uskladitev zneska glede na jasno določene kriterije.
Usklajevanje vsaj enkrat na dve leti
Skladno z načelnim dogovorom Sveta EU in Evropskega parlamenta bo usklajevanje minimalne plače potrebno vsaj enkrat na dve leti, v državah, ki imajo uvedeno avtomatično letno usklajevanje, pa vsaj enkrat na štiri leta. Pri tem bodo morali sodelovati tudi socialni partnerji. Ker so za zagotavljanje pozitivnih učinkov ustrezne minimalne plače bistvenega pomena kolektivna pogajanja, predlagana direktiva predvideva tudi povečanje pokritosti s kolektivnimi pogajanji. Države, v katerih pokritost s kolektivnimi pogajanji ne dosega vsaj 80 odstotkov delavcev, bodo morale pripraviti akcijski načrt. Ta naj bi vzpostavil jasno časovnico in konkretne ukrepe za progresivno povečanje stopnje pokritosti s kolektivnimi pogajanji.
Svet EU in Evropski parlament sta se strinjala tudi glede številnih ukrepov za zagotavljane zaščite minimalne plače. Ti vključujejo nadzor delovnih inšpektorjev, lahko dostopne informacije o zaščiti minimalnih plač in vzpostavitev pooblastil regulatorjev za ukrepanje zoper kršitelje zakonodaje.
Direktiva v dveh letih tudi v nacionalne zakonodaje
Evropska komisija je sicer predlog direktive o minimalni plači Svetu EU in Evropskemu parlamentu predložila konec oktobra 2020. Svet je funkcijo pogajalca prevzel decembra lani, Evropski parlament pa novembra lani. Od januarja letos se je odvilo osem pogajalskih krogov. Politični dogovor mora biti zdaj na strani sveta potrjen na ravni stalnih predstavnikov, sledilo bo uradno glasovanje na svetu in v Evropskem parlamentu. Države članice bodo imele nato dve leti časa, da direktivo prenesejo v nacionalne zakonodaje.
Najvišja minimalna plača 2257 evrov
Minimalna plača je v posameznih državah EU sicer urejena različno, in sicer na zakonski ravni (21 držav) ali s kolektivnimi pogodbami (Avstrija, Ciper, Danska, Finska, Švedska in Italija), predlagana evropska direktiva pa ne posega v odločitev držav, ali bodo minimalno plačo uredile z zakonom ali kolektivnimi pogodbami.
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat so imeli januarja daleč najvišjo minimalno plačo v EU v Luksemburgu, in sicer 2257 evrov bruto. Več kot 1700 evrov bruto prejmejo še zaposleni z minimalno plačo na Irskem in Nizozemskem. Višjo minimalno plačo kot Slovenija, kjer je določeni bruto znesek 1074 evrov, ima sedem držav. S 332 evri bruto je minimalna plača najnižja v Bolgariji, manj kot 600 evrov bruto pa je še v Latviji, Romuniji in na Madžarskem. So pa plače po državah različno obremenjene z davki.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Direktiva naj za Slovenijo ne bi pomenila večjih pretresov. Pri nas se minimalna plača usklajuje letno. Pri določitvi njene višine se upošteva najmanj rast cen življenjskih potrebščin, lahko pa tudi gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast. Za njen izračun se od lani uporablja nova formula, po kateri je omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.
Znesek minimalne plače določi minister za delo po posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi najpozneje do 31. januarja tekočega leta.
