GANLJIVO PISMO
Družina umrle 17-letnice iz Splita: Se sploh zavedate, kako ste nas prizadeli?
Vzrok nenadne smrti dijakinje ni bil koronavirus, temveč zastoj srca in pljuč.
Odpri galerijo
Hrvaško je včeraj pretresla smrt 17-letne Antonie v Splitu. Dijakinja je sicer imela velike težave z astmo, zaradi katere se je med poukom naenkrat zgrudila, čeprav so jo oživljali, pa ni preživela. Mediji so se hitro razpisali o tem, da je bila okužena tudi s koronavirusom, a predstavniki splitske bolnišnice so pozneje pojasnili, da je bila res pozitivna na koronavirus, a vzrok smrti je bil nenaden zastoj srca in pljuč.
Družino je nenadna izguba kajpak močno pretresla, še dodatno jim otežujejo te težke trenutke medijska natolcevanja o vzrokih nenadne smrti, zato je sestra pokojnice Anamarija napisala pismo za javnost.
»Moje ime je Anamarija Marasović, sem sestra žalostno preminule dijakinje iz Splita. Moji starši niso želeli, da se izpostavljam, a sama čutim to potrebo, četudi zdaj preživljamo najhujše trenutke v življenju. Zavarovati in paziti moram na to, kar mi je najdražje, to je moja družina.«
Kot je pojasnila, njena sestra ni umrla zaradi koronavirusa, kot so pisali mediji. »Res je, da je bila pozitivna, a umrla je zaradi hipoksije, ker je bil njen organizem predolgo brez kisika, je nastopila možganska smrt. Ko so jo razglasili za mrtvo, smo upali na čudež, saj je bila neverjetna borka, a zdaj je bila enostavno preveč utrujena od neprestanega boja. Vsi, ki so poznali našo Antonio, vedo, da je že veliko pred pojavom korone imela hude težave z dihanjem, imela pogoste napade in da smo se ves čas bali za njeno zdravje. Bog ve, koliko zdravnikov smo obiskali zaradi njenega stanja, a nobeden ni našel pravega vzroka in rešitve. Vedno je bila zelo ranljiva, imela je slab imunski sistem in vedno smo bili morali biti zelo previdni.
Kljub temu je bila vedno nasmejana, vedra in pozitivna oseba. Prav zato čutim potrebo, da vam povem, kako zelo ste nas prizadeli, še zlasti moje starše. Vsem nam je težko, a ne morem si zamisliti bolečine nekoga, da pokoplje svojega otroka. Napolnila ni niti 18 let. Želim, da se zamislite nad to težko situacijo in nam je dodatno ne otežujete. Ne le nam, vsem, ki se jim zgodi tragedija. Poleg tega pa se želim v imenu družine zahvaliti ekipi prve pomoči iz Šestanovca, medicinski sestri, ki je priskočila na pomoč, in vsem ljudem, ki so v tistem trenutku pomagali, brez strahu, da je Antonia morda pozitivna na prekleti virus, ter pokazali svetu, da še vedno premoremo nekaj človečnosti. Zahvala tudi vsem v KBC Split in oddelku intenzivne medicine na pediatriji, ki so naredili vse, da bi rešili Antonio.
Hvala tudi dr. Polićevi, ki je z izjavo za medije pomirila mojo družino in zatrdila, da je bila moja sestra res pozitivna na koronavirus, ki pa ni bil vzrok za smrt. Morda je sicer virus res imel kaj vpliva, a tega ne bomo nikdar vedeli. Naša krasna Antonia, naše sonce, pa je bilo utrujena in ne moremo storiti nič, ker nas je zapustila tako hitro in iznenada. Tolaži nas le to, da ni dolgo trpela, temveč je lahko doživela svoj najlepši del življenja. Verjamemo, da ji je zgoraj nekje lepo, da uživa in živi polno življenje, da lahko končno zadiha s polnimi pljuči, brez črpalkic in zdravil. Od zgoraj nas varuje naš angel. Te misli nas bodo zdaj vodile skozi naša življenja.«
Družino je nenadna izguba kajpak močno pretresla, še dodatno jim otežujejo te težke trenutke medijska natolcevanja o vzrokih nenadne smrti, zato je sestra pokojnice Anamarija napisala pismo za javnost.
»Moje ime je Anamarija Marasović, sem sestra žalostno preminule dijakinje iz Splita. Moji starši niso želeli, da se izpostavljam, a sama čutim to potrebo, četudi zdaj preživljamo najhujše trenutke v življenju. Zavarovati in paziti moram na to, kar mi je najdražje, to je moja družina.«
Preberite tudi: Najstnica (17) umrla v bolnišnici: imela je astmo in bila pozitivna na koronavirus
Kot je pojasnila, njena sestra ni umrla zaradi koronavirusa, kot so pisali mediji. »Res je, da je bila pozitivna, a umrla je zaradi hipoksije, ker je bil njen organizem predolgo brez kisika, je nastopila možganska smrt. Ko so jo razglasili za mrtvo, smo upali na čudež, saj je bila neverjetna borka, a zdaj je bila enostavno preveč utrujena od neprestanega boja. Vsi, ki so poznali našo Antonio, vedo, da je že veliko pred pojavom korone imela hude težave z dihanjem, imela pogoste napade in da smo se ves čas bali za njeno zdravje. Bog ve, koliko zdravnikov smo obiskali zaradi njenega stanja, a nobeden ni našel pravega vzroka in rešitve. Vedno je bila zelo ranljiva, imela je slab imunski sistem in vedno smo bili morali biti zelo previdni.
Kljub temu je bila vedno nasmejana, vedra in pozitivna oseba. Prav zato čutim potrebo, da vam povem, kako zelo ste nas prizadeli, še zlasti moje starše. Vsem nam je težko, a ne morem si zamisliti bolečine nekoga, da pokoplje svojega otroka. Napolnila ni niti 18 let. Želim, da se zamislite nad to težko situacijo in nam je dodatno ne otežujete. Ne le nam, vsem, ki se jim zgodi tragedija. Poleg tega pa se želim v imenu družine zahvaliti ekipi prve pomoči iz Šestanovca, medicinski sestri, ki je priskočila na pomoč, in vsem ljudem, ki so v tistem trenutku pomagali, brez strahu, da je Antonia morda pozitivna na prekleti virus, ter pokazali svetu, da še vedno premoremo nekaj človečnosti. Zahvala tudi vsem v KBC Split in oddelku intenzivne medicine na pediatriji, ki so naredili vse, da bi rešili Antonio.
Hvala tudi dr. Polićevi, ki je z izjavo za medije pomirila mojo družino in zatrdila, da je bila moja sestra res pozitivna na koronavirus, ki pa ni bil vzrok za smrt. Morda je sicer virus res imel kaj vpliva, a tega ne bomo nikdar vedeli. Naša krasna Antonia, naše sonce, pa je bilo utrujena in ne moremo storiti nič, ker nas je zapustila tako hitro in iznenada. Tolaži nas le to, da ni dolgo trpela, temveč je lahko doživela svoj najlepši del življenja. Verjamemo, da ji je zgoraj nekje lepo, da uživa in živi polno življenje, da lahko končno zadiha s polnimi pljuči, brez črpalkic in zdravil. Od zgoraj nas varuje naš angel. Te misli nas bodo zdaj vodile skozi naša življenja.«