PO VSEM SVETU?
Države, ki so za uvedbo cepilnih potnih listov
Nekatere države se nagibajo k temu, da bo potreben tudi za obiske restavracij, poslovnih konferenc, glasbenih festivalov in športnih prireditev.
Odpri galerijo
FOTO: Gettyimages
Kar nekaj evropskih držav se je že odločilo za uvedbo t. i. potnih listov o cepljenju proti covidu 19, s čimer naj bi sprostili potovanja med državami in omogočili udeležbo na javnih prireditvah. A po drugi strani uporaba tovrstnih potrdil v nezdravstvene namene vzbuja pomisleke, da gre za diskriminacijo.
Razprava o posebnih potrdilih o opravljenem cepljenju proti covidu 19, po možnosti digitalnih, ki bi jih imetnik pokazal ob prehodu meje ali pa na primer ob vstopu na koncert, se je začela razvijati z začetkom cepljenja konec lanskega leta. V Evropi je med prvimi tovrstno pobudo dala Grčija, zlasti zaradi turizma, ki ga je pandemija močno prizadela. Medtem so se za uvedbo posebnih potrdil že odločili na Islandiji, Danskem in Švedskem.
Na Islandiji tako dobijo posebna oštevilčena potrdila vsi, ki so prejeli dva odmerka cepiva proti covidu 19. Doslej je bilo po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v tej državi z nekaj manj kot 400.000 prebivalci s prvim odmerkom cepljenih nekaj več kot 15.000 ljudi, okoli 5000 pa po podatkih islandskega ministrstva za zdravje tudi z dvema.
V Reykjaviku pričakujejo, da bo za imetnike teh potrdil veljala izjema za vstop v drugo državo brez obvezne karantene. Islandija je tako postala prva država, ki izdaja tovrstno listino, ki pa še ni mednarodno priznana.
Ta teden sta uvedbo digitalnih potnih listov o cepljenju proti covidu19 napovedali tudi Danska in Švedska. Tudi tam si želijo, da bi na ta način v pandemiji omogočili zlasti poslovna potovanja.
Na Danskem bo od konca februarja mogoče podatke o cepljenju proti covidu 19 vnesti na posebno spletno stran, razvoj digitalnega potnega lista in aplikacije pa naj bi trajal tri do štiri mesece. Digitalni cepilni potni list bi lahko uporabljali tudi vsi, ki bi želeli obiskati restavracije, poslovne konference, glasbene festivale in športne prireditve. Na ta način bi se začela odpirati tudi družba doma. Podobno korist si od potrdil o cepljenju obetajo na Švedskem, kjer napovedujejo, da bodo ustrezne aplikacije za uporabo na pametnih telefonih uvedli do 1. junija.
Švedske zdravstvene oblasti so ob tem napovedale, da bodo pri pripravi digitalnega potrdila o cepljenju sodelovale s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), na ravni EU pa si bo Švedska prizadela za koordiniran pristop.
V SZO so sredi januarja uvedbo tovrstnih potrdil kot pogoja za potovanje v tujino odsvetovali, češ da gre za diskriminatoren ukrep, saj konec koncev veliko ljudi še ni cepljenih niti to ni obvezno. Precej previdne so razprave o tej tematiki v okviru EU. Voditelji članic EU so se prejšnji mesec na vrhu strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov o potrditvi, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo. V Evropski komisiji poudarjajo, da je najprej bistveno zagotoviti učinkovito uporabo podatkov o cepljenju v zdravstvene namene. Nato je treba premisliti o uporabi v druge namene, pri čemer pa je ključno preprečiti diskriminacijo.
Kot je poudaril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, se nikakor ne sme dovoliti, da bi omejili pravice in svoboščine tistih, ki se ne morejo ali nočejo cepiti, zato cepljenje nikakor ne bi smelo biti obvezen pogoj za potovanje v drugo državo ali udeležbo na javnih prireditvah, ampak je treba ohraniti tudi druge možnosti, predvsem testiranje na koronavirus.
Poleg tega se vrstijo opozorila, da še ni jasno, ali cepljena oseba prenaša virus, čeprav sama ne kaže simptomov covida. Več dognanj glede tega se od proizvajalcev cepiv pričakuje v prihodnjih dneh in tednih. Pri AstraZeneci so sicer že ugotovili, da njihovo cepivo lahko znatno zmanjša možnost prenašanja virusa naprej, vendar očitno ne povsem. Znanstveniki oxfordske univerze so izračunali, da se s cepljenjem možnost prenašanja bolezni zmanjša za 67 odstotkov.
Veliko zaskrbljenost vzbujajo tudi pojavi novih različic koronavirusa, ki bi lahko bile odporne proti cepivom, zato bi lahko potrdilo o cepljenju brez dodatnega testiranja ob vstopu v državo povzročilo širjenje nove različice in s tem nov val okužb.
Slovenija uvedbe svojega potnega lista o cepljenju še ne načrtuje, so pa v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše prejšnji mesec nakazali, da premier tako razmišljanje podpira in da je realno pričakovati, da bo »obveznost cepljenja za obisk posamezne države« v prihodnosti najbrž nuja. Na zunanjem ministrstvu pa dodajajo, da bi bilo v EU smiselno vzpostaviti enotno tovrstno potrdilo in predvsem, da bo kredibilno.
Podobne razprave sicer potekajo tudi zunaj EU. V ZDA po poročanju Reutersa posamezne zasebne zdravstvene zavarovalnice že izdajajo potrdila o cepljenju, da se imetniki lahko udeležijo športnih in drugih javnih dogodkov.
V Rusiji pa so po drugi strani zamisel že opustili. Kot je prejšnji teden sporočila namestnica premierja Tatjana Golikova, dodatni dokumenti o cepljenju povzročajo odpor pri državljanih, ker da se s tem dela vtis, da je cepljenje obvezno.
Razprava o posebnih potrdilih o opravljenem cepljenju proti covidu 19, po možnosti digitalnih, ki bi jih imetnik pokazal ob prehodu meje ali pa na primer ob vstopu na koncert, se je začela razvijati z začetkom cepljenja konec lanskega leta. V Evropi je med prvimi tovrstno pobudo dala Grčija, zlasti zaradi turizma, ki ga je pandemija močno prizadela. Medtem so se za uvedbo posebnih potrdil že odločili na Islandiji, Danskem in Švedskem.
Na Islandiji tako dobijo posebna oštevilčena potrdila vsi, ki so prejeli dva odmerka cepiva proti covidu 19. Doslej je bilo po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) v tej državi z nekaj manj kot 400.000 prebivalci s prvim odmerkom cepljenih nekaj več kot 15.000 ljudi, okoli 5000 pa po podatkih islandskega ministrstva za zdravje tudi z dvema.
V Reykjaviku pričakujejo, da bo za imetnike teh potrdil veljala izjema za vstop v drugo državo brez obvezne karantene. Islandija je tako postala prva država, ki izdaja tovrstno listino, ki pa še ni mednarodno priznana.
Digitalni cepilni potni listi postajajo realnost
Ta teden sta uvedbo digitalnih potnih listov o cepljenju proti covidu19 napovedali tudi Danska in Švedska. Tudi tam si želijo, da bi na ta način v pandemiji omogočili zlasti poslovna potovanja.
Se bo sploh še dalo potovati brez potrdila o cepljenju? FOTO: Shutterstock
Na Danskem bo od konca februarja mogoče podatke o cepljenju proti covidu 19 vnesti na posebno spletno stran, razvoj digitalnega potnega lista in aplikacije pa naj bi trajal tri do štiri mesece. Digitalni cepilni potni list bi lahko uporabljali tudi vsi, ki bi želeli obiskati restavracije, poslovne konference, glasbene festivale in športne prireditve. Na ta način bi se začela odpirati tudi družba doma. Podobno korist si od potrdil o cepljenju obetajo na Švedskem, kjer napovedujejo, da bodo ustrezne aplikacije za uporabo na pametnih telefonih uvedli do 1. junija.
Švedske zdravstvene oblasti so ob tem napovedale, da bodo pri pripravi digitalnega potrdila o cepljenju sodelovale s Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO), na ravni EU pa si bo Švedska prizadela za koordiniran pristop.
Celo Svetovna zdravstvena organizacija svari pred diskriminacijo
V SZO so sredi januarja uvedbo tovrstnih potrdil kot pogoja za potovanje v tujino odsvetovali, češ da gre za diskriminatoren ukrep, saj konec koncev veliko ljudi še ni cepljenih niti to ni obvezno. Precej previdne so razprave o tej tematiki v okviru EU. Voditelji članic EU so se prejšnji mesec na vrhu strinjali, da je treba najprej opredeliti zdravstveni vidik dokumentov o potrditvi, da je bila oseba cepljena, pozneje pa bodo razpravljali o tem, katere pravice oziroma privilegije naj takšna potrdila zagotavljajo. V Evropski komisiji poudarjajo, da je najprej bistveno zagotoviti učinkovito uporabo podatkov o cepljenju v zdravstvene namene. Nato je treba premisliti o uporabi v druge namene, pri čemer pa je ključno preprečiti diskriminacijo.
Kot je poudaril podpredsednik Evropske komisije Maroš Šefčovič, se nikakor ne sme dovoliti, da bi omejili pravice in svoboščine tistih, ki se ne morejo ali nočejo cepiti, zato cepljenje nikakor ne bi smelo biti obvezen pogoj za potovanje v drugo državo ali udeležbo na javnih prireditvah, ampak je treba ohraniti tudi druge možnosti, predvsem testiranje na koronavirus.
Poleg tega se vrstijo opozorila, da še ni jasno, ali cepljena oseba prenaša virus, čeprav sama ne kaže simptomov covida. Več dognanj glede tega se od proizvajalcev cepiv pričakuje v prihodnjih dneh in tednih. Pri AstraZeneci so sicer že ugotovili, da njihovo cepivo lahko znatno zmanjša možnost prenašanja virusa naprej, vendar očitno ne povsem. Znanstveniki oxfordske univerze so izračunali, da se s cepljenjem možnost prenašanja bolezni zmanjša za 67 odstotkov.
Nove različice na pohodu
Veliko zaskrbljenost vzbujajo tudi pojavi novih različic koronavirusa, ki bi lahko bile odporne proti cepivom, zato bi lahko potrdilo o cepljenju brez dodatnega testiranja ob vstopu v državo povzročilo širjenje nove različice in s tem nov val okužb.
Slovenija uvedbe svojega potnega lista o cepljenju še ne načrtuje, so pa v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše prejšnji mesec nakazali, da premier tako razmišljanje podpira in da je realno pričakovati, da bo »obveznost cepljenja za obisk posamezne države« v prihodnosti najbrž nuja. Na zunanjem ministrstvu pa dodajajo, da bi bilo v EU smiselno vzpostaviti enotno tovrstno potrdilo in predvsem, da bo kredibilno.
Podobne razprave sicer potekajo tudi zunaj EU. V ZDA po poročanju Reutersa posamezne zasebne zdravstvene zavarovalnice že izdajajo potrdila o cepljenju, da se imetniki lahko udeležijo športnih in drugih javnih dogodkov.
V Rusiji pa so po drugi strani zamisel že opustili. Kot je prejšnji teden sporočila namestnica premierja Tatjana Golikova, dodatni dokumenti o cepljenju povzročajo odpor pri državljanih, ker da se s tem dela vtis, da je cepljenje obvezno.
