SLOVO
Dunaj žaluje za 130-letnikom
Schurli je v živalskem vrtu živel od 1953. Napovedoval je izide nogometnih tekem.
Odpri galerijo
V živalskem vrtu Schönbrunn je živel od leta 1953, rodil pa se je že veliko prej: strokovnjaki ocenjujejo, da je Schurli prišel na svet pred najmanj 130 leti, zapustil pa ga je pred dnevi in tako razžalostil številne oskrbnike in obiskovalce, ki so naravnost oboževali prijaznega želvaka.
Velikanska sejšelska želva z otoka Aldabra je bila najstarejša stanovalka dunajskega živalskega vrta, v avstrijski prestolnici je živela skoraj sedem desetletij. Preživela je številne druge varovance parka in tudi oskrbnike, ki so želvi vedno posvečali prav posebno pozornost, saj, kot so radi poudarjali, Schurlijevim čarom se preprosto nisi mogel upreti. »Bil je zelo odločen in trmast, a nadvse simpatičen in prijazen. Zelo vesel je bil čohljanja po vratu,« pove eden od oskrbnikov in pristavi, da se je Schurli vse poletje običajno namakal v mrzli vodi ali pa se postavil pod katerega od škropilnikov za zalivanje trave. Najraje je jedel sočne kumarice in suho listje, zadnja leta pa mu je pogosto nagajalo zdravje, zato so ga redno obiskovali veterinarji.
V velikem terariju sta mu družbo delala še samec Menschik in samica Madi, a večina obiskovalcev si je najraje ogledovala prav Schurlija, ki se je med evropskim prvenstvom v nogometu leta 2016 izkazal za odličnega preroka. Tri leta pozneje je sodeloval tudi v znanstveni študiji, ki je preučevala stopnjo inteligence sejšelskih želv, ki so druga največja vrsta na svetu, takoj za galapaškimi. Velikanska sejšelska želva danes spada med ranljive vrste; od 17. do 19. stoletja so jo ogrožali pomorščaki, ki so jih lovili za meso in olje, danes pa jim pretijo plenilci, kot so mačke in podgane, ki jim kradejo jajca.
Velikanska sejšelska želva z otoka Aldabra je bila najstarejša stanovalka dunajskega živalskega vrta, v avstrijski prestolnici je živela skoraj sedem desetletij. Preživela je številne druge varovance parka in tudi oskrbnike, ki so želvi vedno posvečali prav posebno pozornost, saj, kot so radi poudarjali, Schurlijevim čarom se preprosto nisi mogel upreti. »Bil je zelo odločen in trmast, a nadvse simpatičen in prijazen. Zelo vesel je bil čohljanja po vratu,« pove eden od oskrbnikov in pristavi, da se je Schurli vse poletje običajno namakal v mrzli vodi ali pa se postavil pod katerega od škropilnikov za zalivanje trave. Najraje je jedel sočne kumarice in suho listje, zadnja leta pa mu je pogosto nagajalo zdravje, zato so ga redno obiskovali veterinarji.
Zelo vesel je bil čohljanja po vratu, poleti se je namakal v mrzli vodi.
V velikem terariju sta mu družbo delala še samec Menschik in samica Madi, a večina obiskovalcev si je najraje ogledovala prav Schurlija, ki se je med evropskim prvenstvom v nogometu leta 2016 izkazal za odličnega preroka. Tri leta pozneje je sodeloval tudi v znanstveni študiji, ki je preučevala stopnjo inteligence sejšelskih želv, ki so druga največja vrsta na svetu, takoj za galapaškimi. Velikanska sejšelska želva danes spada med ranljive vrste; od 17. do 19. stoletja so jo ogrožali pomorščaki, ki so jih lovili za meso in olje, danes pa jim pretijo plenilci, kot so mačke in podgane, ki jim kradejo jajca.