MAROKO
Edina taksistka v Rabatu želi v svet
Souad Hdidou je nekoč vozila tovornjak, danes taksi. Ženske ji zaupajo celo svoje otroke.
Odpri galerijo
V Maroku jih je le nekaj, v Rabatu ena sama. Souad Hdidou je tako edina taksistka v maroški prestolnici, še nedadvno pa je bila edina voznica tovornjaka v državi. A drugega ji niti ni preostalo, se spominja zdaj 33-letna Souad, ki je šolo obesila na klin in tako bila prisiljena poiskati primerno delo.
In ugotovila, da se v njej skriva šoferka, ki je prometne konice in dolge ceste ne utrujajo, a vendarle se je po nekaj letih poslovila od tovornjaka, s katerim je razvažala ribe, in sedla v elegantnejši in udobnejši taksi. »Tako sem svobodnejša, pa še več zaslužim,« pove voznica, ki s plačo odplačuje hipoteko za svoje stanovanje in še pomaga svoji družini na podeželju, poroča Reuters.
Levji delež, kar 70 odstotkov, pa mora odšteti za najem licence in stroške uporabe avtomobila, se drži za glavo in opozarja na krivice v sektorju, ki kar vpije po izboljšavah in napredku, med drugim ureditvi pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za taksiste in taksistke. A delo ji kljub temu prinaša zadovoljstvo, ne nazadnje prevaža po večini redne stranke, med njimi pa je veliko žensk: te ji zaupajo celo svoje otroke, ki jih iz šole pelje domov, ko matere ne utegnejo ponje, pa tudi med nočnimi vožnjami v njen avtomobil zelo rade sedejo stranke ženskega spola.
Morda se počutijo varnejše, morda jim je bolj všeč njena bolj umirjena vožnja, mogoče pa je nanje naredilo vtis samo vozilo, ki je vedno bleščeče čisto in dišeče.
V Rabatu je bilo pred leti sicer skupno sedem voznic taksija, a so vse razen Souad obupale: nadlegovanje in posmehovanje moških kolegov in strank sta bili neznosni, službe so si zato raje poiskale drugje. Souad pa še vztraja. Tudi zato, ker meni, da lahko s svojim vztrajanjem pomaga do pomembnih sprememb v sektorju, povrhu pa si tako tlakuje pot do mednarodnega prevozništva. Prizadeva si pridobiti čim več različnih vozniških dovoljenj, ki ji bodo odprla vrata do dela na tujem.
Ženske rade prisedejo
In ugotovila, da se v njej skriva šoferka, ki je prometne konice in dolge ceste ne utrujajo, a vendarle se je po nekaj letih poslovila od tovornjaka, s katerim je razvažala ribe, in sedla v elegantnejši in udobnejši taksi. »Tako sem svobodnejša, pa še več zaslužim,« pove voznica, ki s plačo odplačuje hipoteko za svoje stanovanje in še pomaga svoji družini na podeželju, poroča Reuters.
Druge taksistke so obupale.
Levji delež, kar 70 odstotkov, pa mora odšteti za najem licence in stroške uporabe avtomobila, se drži za glavo in opozarja na krivice v sektorju, ki kar vpije po izboljšavah in napredku, med drugim ureditvi pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja za taksiste in taksistke. A delo ji kljub temu prinaša zadovoljstvo, ne nazadnje prevaža po večini redne stranke, med njimi pa je veliko žensk: te ji zaupajo celo svoje otroke, ki jih iz šole pelje domov, ko matere ne utegnejo ponje, pa tudi med nočnimi vožnjami v njen avtomobil zelo rade sedejo stranke ženskega spola.
Morda se počutijo varnejše, morda jim je bolj všeč njena bolj umirjena vožnja, mogoče pa je nanje naredilo vtis samo vozilo, ki je vedno bleščeče čisto in dišeče.
V Rabatu je bilo pred leti sicer skupno sedem voznic taksija, a so vse razen Souad obupale: nadlegovanje in posmehovanje moških kolegov in strank sta bili neznosni, službe so si zato raje poiskale drugje. Souad pa še vztraja. Tudi zato, ker meni, da lahko s svojim vztrajanjem pomaga do pomembnih sprememb v sektorju, povrhu pa si tako tlakuje pot do mednarodnega prevozništva. Prizadeva si pridobiti čim več različnih vozniških dovoljenj, ki ji bodo odprla vrata do dela na tujem.