Eksperiment: V miške vsadili gene dlakavih mamutov
Medtem ko sedite in to berete, znanstveniki ameriškega podjetja Colossal Biosciences delajo poskuse, da bi na ta svet vrnili dlakavega mamuta (Mammuthus Primigenius), ki je izumrl pred 4500 leti. Nedavno jim je na tem področju uspel preboj: vzgojili so miši z mamutovim genetskim materialom. Iz njegovega DNK (iz zamrznjenih ostankov) so jim vcepili lastnosti, ki so pomembne za preživetje v hladnem podnebju. Pri raziskovanju, katere gene uporabiti, so si pomagali z geni sodobnih slonov – uporabili so tiste, ki jih sloni nimajo. Z le osmimi spremenjenimi geni so miši postale precej drugačne od svojih sorodnic. Imajo vpadljivo dolgo oranžno dlako, s kakršno so bili prekriti izumrli sesalci. »Miška je potrditev, da je naš načrt za oživitev uspešen,« je ponosna dr. Beth Shapiro, glavna znanstvena direktorica podjetja.
Enako tehniko bi lahko uporabili za ustvarjanje volnenih mamutov, s to razliko, da bi gene spremenili azijskim slonom. Ti so namreč glede na genski zapis veliko bolj podobni mamutom kot afriškim slonom – z njimi si delijo kar 95 odstotkov genoma.
Miške bodo v naslednjih letih v laboratoriju testirali, da bi ugotovili, ali so zaradi dolge svetle dlake bolj prilagojene na hladne razmere. Ker gre za občutljive eksperimente, pri katerih se ne ve, kako se bodo razvijali, saj ima glavno in zadnjo besedo vendarle narava, znanstveniki nočejo prehitro napovedovati obuditve mamutov. Pravijo pa, da bodo, če bo šlo vse po sreči, prve zarodke hibrida med slonom in mamutom dobili že čez eno leto. V idealnih razmerah bi se volneni mamuti lahko znova pasli na Zemlji že leta 2028. In s takimi živalmi, odpornimi proti mrazu, bi lahko poselili dele Kanade ali Aljaske.
Oživitev mamutov bi se lahko zgodila že leta 2028.
Znanstveniki tudi poudarjajo, da mamuti, ki jih bodo razvili, seveda ne bodo čisto pravi mamuti, pač pa njihov približek, saj bodo sestavljeni iz genov dveh različnih živali.
