Eksplozije odjeknile v bližini poljske meje, Češka ne bo več sprejemala beguncev
V Ukrajini se nadaljujejo napadi ruske vojne. Poročajo o močnih eksplozijah v Lvovu, na zahodu Ukrajine, večina spopadov pa se sicer še vedno odvija na jugovzhodu države. Sirene zaradi letalskih napadov so se oglasile tudi v nekaterih drugih mestih na zahodu države.
Zahodu Ukrajine so ruski napadi doslej v veliki meri prizanesli, ne pa povsem. V nedeljo je bilo v napadu na tamkajšnje vojaško oporišče v bližini meje s Poljsko ubitih najmanj 35 ljudi. Z napadi, kakršen je bil današnji, naj bi Rusija med drugim poskušala prekiniti logistične povezave ukrajinskih sil oziroma oskrbovalne poti iz Poljske.
Po prvih poročilih naj bi bilo davi tarča letališče pri Lvovu, a je tamkajšnji župan kmalu zatem sporočil, da je bilo zadeto poslopje v bližini. Po navedbah več ukrajinskih medijev, ki jih povzema BBC, je sicer v tem mestu odjeknilo več eksplozij, župan pa je potrdil, da tako blizu zgodovinskega središča Lvova Rusi doslej še niso napadli.
Obletnica priključitve Krima
Medtem pa danes mineva tudi osem let od formalne ruske priključitve Krima. Ruski predsednik Vladimir Putin je na ta dan leta 2014 formalno podpisal ukaz o priključitvi tega ukrajinskega ozemlja. Mednarodna skupnost te priključitve ne priznava. Pred obletnico je Putin v četrtek ocenil, da so zadnja leta pokazala, da je bila odločitev prebivalcev Krima, da se združijo z Rusijo, pravilna. Kmalu po priključitvi Krima so se začele vse bolj zaostrovati razmere tudi na vzhodu Ukrajine, kjer so nadzor prevzeli proruski separatisti.
Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine
Češka ne bo mogla več sprejemati beguncev iz Ukrajine, je v četrtek sporočil češki premier Petr Fiala. »Razumeti je treba, da se bližamo meji, ko jih ne bomo mogli več sprejemati brez velikih težav,« je dejal po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa. Dejal je, da bodo morali sprejeti ukrepe za spopadanje z vedno večjim številom ljudi, saj ni jasno, kako dolgo bo trajala vojna v Ukrajini in kako dolgo bodo ljudje od tam bežali.
Češka je doslej sprejela okoli 270.000 beguncev iz Ukrajine, češki parlament pa je sprejel zakon, po katerem vsakemu beguncu pripada 200 evrov na mesec, še po 120 evrov mesečno pa tistim, ki jih bodo sprejeli. Češka vlada načrtuje, da bodo tistim, ki so že v državi, izdali dovoljenja za dolgotrajno bivanje.
Ukrajino je sicer doslej po podatkih ZN zapustilo že 3,7 milijona ljudi, večinoma žensk in otrok. Največ se jih je zateklo na Poljsko.
Rusija umaknila predlog o zaščiti civilistov
Rusija je v četrtek umaknila svoj predlog resolucije o zaščiti civilistov v Ukrajini, o katerem bi moral Varnostni svet ZN glasovati danes. Rusija za svoj predlog ni dobila niti podpore Kitajske in Indije, zahodne države pa so jo označile za višek sprenevedanja in norčevanja iz mednarodne skupnosti.
Resolucijo je namreč sestavila in predlagala država, ki napada civiliste v Ukrajini, kar je bilo preveč tudi za Kitajsko in Indijo, ki sta zato odklonili sosponzoriranje resolucije. Ruski predlog resolucije ni zahteval prekinitve spopadov in umika tujih enot iz Ukrajine niti ni priznaval, da so Rusi v Ukrajini.
Kitajska se pomika v drugo smer
Ameriški predsednik Joe Biden in njegov kitajski kolega Ši Džinping bosta danes po telefonu govorila o ruski invaziji na Ukrajino. Prav danes sicer mineva osem let od formalne ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim. Pogovor med Bidnom in Džinpingom nakazuje, da komunikacijski kanali med ZDA in Kitajsko ostajajo odprti, so pred pogovori sporočili iz Bele hiše. Voditelja bosta predvidoma govorila tudi o drugih vprašanjih skupnega interesa.
Kitajska doslej ni jasno obsodila ruske invazije na Ukrajino, Peking v Generalni skupščini ZN tudi ni podprl resolucije z obsodbo napada, temveč se je vzdržal. Na Kitajskem so sicer zanikali ameriške navedbe, da je Rusija, proti kateri je Zahod uvedel ostre sankcije, prosila za gospodarsko in vojaško pomoč Pekinga.
