Črn scenarij: ekstremne vročine ne bomo preživeli
Študija, ki so jo izvedli na univerzi v britanskem Bristolu, napoveduje, da bo naš planet čez 250 milijonov let postal prevroč za življenje vsaj ljudi in drugih sesalcev. Do črnih rezultatov so prišli z uporabo novega superračunalnika, ki je ustvaril klimatske modele vse do omenjene daljne prihodnosti.
Projekcije tako napovedujejo, o čemer se sicer že nekaj časa govori, postopno segrevanje Zemlje. Poleg tega bo na okolje in temperature vplivalo še postopno približevanje celin, ki se bodo čez milijone let združile v eno, poimenovali so jo Pangea Ultima (Zadnja Pangea), na njej pa bo izjemno vroče, suho in tako rekoč neprimerno za življenje ljudi in sesalcev, ki se najverjetneje ne bodo mogli dovolj hitro prilagoditi na takšne ekstreme, še posebno dolgo izpostavljenost vročini. Raziskovalci so s pomočjo modelov ustvarili simulacije temperature, hitrosti vetra, količine dežja in stopnje vlažnosti na omenjenem superkontinentu, upoštevali pa so tudi premike tektonskih plošč ter kemijo in biologijo morij, s čimer so izračunali stopnjo ogljikovega dioksida v ozračju.
Tako so ugotovili še, da bo nastanek Zadnje Pangee spodbudil vulkansko aktivnost, več bo izbruhov, ti pa bodo ozračje dodatno obremenili z ogljikovim dioksidom, zaradi česar se bo še bolj segrelo. Obenem bo čez milijone let tudi Sonce postalo veliko svetlejše, oddajalo bo več toplote, kar bo stanje na površju Zemlje poslabšalo.
Nekoč je bila Pangea
To je bila prva supercelina, ki je obstajala pred približno 335 milijoni let, zaradi tektonskih premikov pa so se posamezni deli začeli vedno bolj oddaljevati. Posamezne celine se druga od druge oddaljujejo še danes in nekega dne se bodo ponovno srečale v Zadnji Pangei, kot so jo poimenovali znanstveniki.
Trojne težave
»Nova, velika celina bo povzročila trojne težave – več območij s celinskim podnebjem, za katero so značilna suha in vroča poletja, bolj vroče sonce in več ogljikovega dioksida v ozračju. Če mislimo, da je zdaj hudo, si ne moremo niti predstavljati, kako hudo bo takrat,« je dejal Alexander Farnsworth, eden od raziskovalcev, ki so sodelovali pri študiji, in opisal razmere, ki bodo čez milijone let vladale na Zemlji: »Temperature bodo v povprečju med 40 in 50 stopinj Celzija, a bodo nihanja po posameznih območjih lahko precejšnja. To bo v kombinaciji z visoko zračno vlažnostjo nekega dne zapečatilo našo usodo. Ljudje in mnoge druge vrste bodo začeli izumirati, saj ne bodo mogli zadovoljivo hladiti svojih teles z znojenjem. Zaradi pomanjkanja dežja in vročine bodo izumrle tudi mnoge rastlinske vrste, ki drugim organizmom predstavljajo hrano, in to bo zadnji žebelj v krsti vrst, ki jim bo do takrat uspelo preživeti.«
Čeprav napovedi za tako daljno prihodnost seveda niso zanesljive, se strokovnjaki strinjajo, da nas ne čaka nič dobrega in da lahko skoraj zagotovo napovedo, da bo na novonastali supercelini za življenje primernih le nekje od osem do šestnajst odstotkov kopnega. Kljub črnim napovedim pa znanstveniki ljudem polagajo na srce, naj se ne vdajo v usodo in obupajo. »Izjemno pomembno je, da se še naprej ukvarjamo z aktualno podnebno krizo, če zdaj ne zmanjšamo izpustov in uporabe fosilnih goriv, bodo katastrofalno visoke temperature tu veliko hitreje. Čeprav bo planet najbrž neprimeren za življenje čez 250 milijonov let, se bo temperatura začela dvigati prej in vedno bolj neprijetno nam bo živeti na njem, če nič ne storimo,« pravi Farnsworthov kolega Eunice Lo, ki je prav tako sodeloval pri študiji.
Temperature bodo v povprečju med 40 in 50 stopinj Celzija, a bodo nihanja po posameznih območjih lahko precejšnja. To bo v kombinaciji z visoko zračno vlažnostjo nekega dne zapečatilo našo usodo.
