Eno leto od katastrofe, ki je zaznamovala svet

Kitajska je točno pred letom dni Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) poslala prvo obvestilo o skrivnostni pljučnici, ki se je pojavila v Vuhanu. Mesec dni kasneje je WHO novi koronavirus razglasil za grožnjo svetovnemu javnemu zdravju, sredi marca pa pandemijo.

Kitajska je v prvih tednih po izbruhu novega koronavirusa za več tednov zaprla Vuhan in številna druga velika mesta. Prebivalci so morali upoštevati stroge omejitvene ukrepe in se udeleževati množičnih testiranj, oblasti pa so temeljito sledile vsem stikom, pri čemer se niso ozirale na spoštovanje zasebnosti.

Zaradi vseh strogih ukrepov, ki so bili na začetku tarča kritik, je Kitajski uspelo krizo prebroditi bolje kot zahodnim državam. Mesece niso imeli nobenega večjega izbruha, v zadnjem času pa beležijo porast, ko dnevno potrdijo po okoli 20 novih okužb. V državi sta se življenje in gospodarstvo vrnila v ustaljene tirnice.

Po začetku pandemije so se oglasili številni analitiki s kritikami odziva WHO na pandemijo, češ da je pokazal premalo odločnosti v odnosu do Kitajske ter da je na njegova priporočila vplivala politika.

​Kaj se je dogajalo?

WHO bo januarja na Kitajsko poslal mednarodno misijo, ki bo preiskala izvor novega koronavirusa in druge okoliščine izbruha. Preiskava desetčlanske ekipe, ki bo poskušala ugotoviti, kako se je virus prenesel z živali na človeka, bo trajala od pet do šest tednov, pri čemer bodo njeni člani prva dva tedna preživeli v karanteni.

Do zdaj se je po uradnih podatkih z novim koronavirusom po svetu okužilo okrog 82 milijonov ljudi, umrlo jih je 1,79 milijona. Najhuje prizadeta država so ZDA s prek 330.000 smrtnimi žrtvami in z več kot 19 milijoni potrjenih primerov okužbe.

Izmed regij pa v svetovnem merilu za najbolj prizadeto velja Evropa. Število smrtnih žrtev je decembra preseglo 500.000.