STISKA JIH ZA VRAT
Eno leto po grozljivih prizorih iz Bergama znova katastrofa
Virus ne popušča. Po Italiji se širijo nove, še bolj nalezljive različice virusa.
Odpri galerijo
Fotografija je simbolična. FOTO: Alessandro Garofalo, Reuters
Še vedno je še kako živ spomin na grozljive prizore iz italijanske Lombardije, ko je prvi val koronavirusa spravil na kolena tamkajšnje prebivalce. Čeprav so mislili, da se kaj takšnega ne more več ponoviti, se dogaja prav to. V petek so šole, restavracije, trgovine in muzeji v Italiji znova zaprli svoja vrata, saj je prišel nov val z novimi še bolj nalezljivimi različicami. Po poročanju AFP je bila večina regij, tudi Rim in Milano, razglašenih za regije z visoko stopnjo tveganja. Italijani so zaprti vse do konca velikonočnih praznikov.
»Več kot leto po začetku zdravstvene krize se na žalost soočamo z novim valom virusa,« je dejal Mario Draghi v ponedeljek in dodal, da je spomin na to, kaj se je dogajalo pred letom dni, še vedno zelo živ in da bodo naredili vse, da se kaj takega ne bo ponovilo.
V zadnjih treh mesecih je v italijanski Lombardiji zaradi covida umrlo več kot štiri tisoč ljudi. »Vse kaže na reprizo že videnega. Pred letom dni je bila v Lombardiji podobna epidemiološka situacija. Vse skupaj je eskaliralo po velikonočnih praznikih,« piše italijanski Il Giornale.
A vendarle popolnoma enako kot pred enim letom ni. Na današnji dan, pred točno enim letom, so namreč svet preplavile fotografije dolgih kolon vojaških vozil, na katera so nalagali preminule žrtve iz Bergama in jih vozili v krematorije v bolj oddaljene kraje, ker so bili domači krematoriji prezasedeni. V prvih treh tednih epidemije je samo v Bergamu umrlo več kot 4.500 oseb. To je bil šok za ves svet, ne samo za Italijo.
Italijanski duhovnik don Marco Carminati iz cerkve Sv. Josipa je povedal, da ga še danes preganja spomin na tiste težke dni. »V enem dnevu prejšnjega marca sem v svoji cerkvi gledal 76 krst. To je bil smrtni rekord in še danes mi to kot breme, kot kamen leži na srcu,« je dejal.
Italija je v začetku meseca presegla mejo 100.000 žrtev koronavirusa. Največjo travmo in katastrofo pa sta gotovo doživeli Lombardija in Bergamo, kjer praktično ni družine, ki ne bi zaradi virusa ostala brez vsaj enega družinskega člana. A kljub dolgi in naporni borbi se še vedno niso izvili iz epidemije. Upanje jim vliva cepivo. Mnogi so ostali sami, izgubili so najbližje, med prebivalci pa še vedno ostaja velik strah pred druženjem in odhodom na ulice.
»Več kot leto po začetku zdravstvene krize se na žalost soočamo z novim valom virusa,« je dejal Mario Draghi v ponedeljek in dodal, da je spomin na to, kaj se je dogajalo pred letom dni, še vedno zelo živ in da bodo naredili vse, da se kaj takega ne bo ponovilo.
Bolnišnica v Italiji. FOTO: Flavio Lo Scalzo, Reuters
V zadnjih treh mesecih je v italijanski Lombardiji zaradi covida umrlo več kot štiri tisoč ljudi. »Vse kaže na reprizo že videnega. Pred letom dni je bila v Lombardiji podobna epidemiološka situacija. Vse skupaj je eskaliralo po velikonočnih praznikih,« piše italijanski Il Giornale.
A vendarle popolnoma enako kot pred enim letom ni. Na današnji dan, pred točno enim letom, so namreč svet preplavile fotografije dolgih kolon vojaških vozil, na katera so nalagali preminule žrtve iz Bergama in jih vozili v krematorije v bolj oddaljene kraje, ker so bili domači krematoriji prezasedeni. V prvih treh tednih epidemije je samo v Bergamu umrlo več kot 4.500 oseb. To je bil šok za ves svet, ne samo za Italijo.
Italijanski duhovnik don Marco Carminati iz cerkve Sv. Josipa je povedal, da ga še danes preganja spomin na tiste težke dni. »V enem dnevu prejšnjega marca sem v svoji cerkvi gledal 76 krst. To je bil smrtni rekord in še danes mi to kot breme, kot kamen leži na srcu,« je dejal.
Italija je v začetku meseca presegla mejo 100.000 žrtev koronavirusa. Največjo travmo in katastrofo pa sta gotovo doživeli Lombardija in Bergamo, kjer praktično ni družine, ki ne bi zaradi virusa ostala brez vsaj enega družinskega člana. A kljub dolgi in naporni borbi se še vedno niso izvili iz epidemije. Upanje jim vliva cepivo. Mnogi so ostali sami, izgubili so najbližje, med prebivalci pa še vedno ostaja velik strah pred druženjem in odhodom na ulice.
