Escobarjevi nevarni povodni konji
Hišni ljubljenci mamilarskega kralja so se namnožili. Okoljevarstveniki se bojijo škodljivega vpliva.
Odpri galerijo
Dediščina mamilarskega lorda FOTO: Guliver/Getty Images
Igrače niso zadovoljile njegovih otrok, zato jih je razveselil kar s pravimi povodnimi konji. Kar štiri je kupil v Kaliforniji in jih naselil v svojem domačem živalskem vrtu na razkošnem kolumbijskem posestvu, a po njegovi smrti 1993., ko so mamilarskega lorda pokončali FBI in kolumbijske oblasti, so bile živali prepuščene same sebi.
No, nenavadne hišne ljubljence, kot so žirafe, sloni, antilope, noji in nosorogi, so pristojni naselili po različnih živalskih vrtovih, a povodne konje so pustili na posestvu pokojnega in zloglasnega Pabla Escobarja. Očitno so se znašli kar dobro ter se nevarno namnožili. Kar sto naj bi jih zdaj živelo v reki Magdaleni, pričakujejo pa, da jih bo čez par desetletij več tisoč. Naravovarstveniki se tako bojijo, da bodo nevarno ogrozili tamkajšnji ekosistem, povrhu pa z iztrebki že nevarno onesnažujejo vodne vire. Raziskave so namreč pokazale, da se je že občutno spremenila kemijska sestava vode, njihovi iztrebki pa spodbujajo razmah invazivnih in škodljivih alg ter bakterij, ki povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Oblasti se bojijo tudi napadov živali na človeka, še opozarjajo.
Povodni konji pa bi se lahko v Južni Ameriki sčasoma le izkazali za dobrodošle, pojasnjuje druga študija, ki jo je objavil National Geographic. Na tisti celini namreč že dolgo ni tako velikega rastlinojedca, ki bi lahko imel občuten vpliv na vodni ekosistem in biotsko raznovrstnost kakor povodni konj, saj ta s prehranjevanjem spodbuja rast zelenja ob rekah in jezerih, njegovi izločki pa vsebujejo tudi dragocene hranilne snovi.
No, nenavadne hišne ljubljence, kot so žirafe, sloni, antilope, noji in nosorogi, so pristojni naselili po različnih živalskih vrtovih, a povodne konje so pustili na posestvu pokojnega in zloglasnega Pabla Escobarja. Očitno so se znašli kar dobro ter se nevarno namnožili. Kar sto naj bi jih zdaj živelo v reki Magdaleni, pričakujejo pa, da jih bo čez par desetletij več tisoč. Naravovarstveniki se tako bojijo, da bodo nevarno ogrozili tamkajšnji ekosistem, povrhu pa z iztrebki že nevarno onesnažujejo vodne vire. Raziskave so namreč pokazale, da se je že občutno spremenila kemijska sestava vode, njihovi iztrebki pa spodbujajo razmah invazivnih in škodljivih alg ter bakterij, ki povzročajo bolezni pri ljudeh in živalih. Oblasti se bojijo tudi napadov živali na človeka, še opozarjajo.
Z iztrebki ogrožajo ekosistem.
Povodni konji pa bi se lahko v Južni Ameriki sčasoma le izkazali za dobrodošle, pojasnjuje druga študija, ki jo je objavil National Geographic. Na tisti celini namreč že dolgo ni tako velikega rastlinojedca, ki bi lahko imel občuten vpliv na vodni ekosistem in biotsko raznovrstnost kakor povodni konj, saj ta s prehranjevanjem spodbuja rast zelenja ob rekah in jezerih, njegovi izločki pa vsebujejo tudi dragocene hranilne snovi.
