EU v trgovinski vojni?! Trump: »Carine so le vprašanje časa«, Kallas opozarja, da bi to koristilo Kitajski
Odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da uvede 25-odstotne carine na uvoz iz Kanade in Mehike, je sprožila val negodovanja med ameriškimi zaveznicami, hkrati pa nakazala možne carinske ukrepe proti EU. Medtem ko so v Bruslju razpravljali o krepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti, so evropski voditelji že opozorili, da bodo ostro odgovorili, če bodo ZDA carine dejansko uvedle.
Generalni sekretar Nata Mark Rutte je zagotovil, da nova trgovinska trenja ne bodo vplivala na kolektivno obrambo zavezništva, a opozoril, da morajo članice okrepiti obrambno industrijo in povečati izdatke za vojsko.
Začasno zamrznil carine za Mehiko, pogovori s Kanado potekajo
Trump je po pogovoru z mehiško predsednico Claudio Sheinbaum za en mesec zamrznil načrtovane carine na mehiški uvoz. Po njegovih besedah je bil pogovor »zelo prijateljski« in je prinesel možnost dogovora.
Nasprotno pa so pogovori s kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem še v teku, Trump pa je ostal nepopustljiv, saj je Kanado obtožil izkoriščanja ameriškega gospodarstva.
Kanada, Mehika in EU so že napovedale povračilne ukrepe, če bodo ZDA dejansko uvedle carine. V Bruslju so evropski voditelji na neformalnem srečanju izpostavili potrebo po skupnem odzivu in zaščiti evropskega gospodarstva pred trgovinsko vojno.
Kitajski bi trgovinska vojna koristila
Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da bo EU pripravila protiukrepe, če bodo ZDA uvedle dodatne carine na evropske izdelke. Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da bo Evropa, če bo napadena na trgovinskem področju, morala pokazati svojo moč in odgovoriti. Slovenski premier Robert Golob je poudaril, da je ključno, da EU ohrani enotnost pri morebitnem odzivu.
Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je ob tem opozorila, da bi trgovinska vojna med Evropo in ZDA koristila Kitajski, ki bi iz razkola izšla kot ključni zmagovalec.
Več denarja za obrambo
Kljub trgovinskim napetostim Rutte vztraja, da to ne bo omajalo enotnosti zavezništva. Po srečanju z britanskim premierjem Keirom Starmerjem je dejal, da takšna nesoglasja vedno obstajajo, a ne smejo vplivati na skupno varnost.
Starmer, ki se je prvič po brexitu srečal z voditelji 27 držav EU, je poudaril pomen močnih trgovinskih vezi, hkrati pa zagovarjal dodatno krepitev Nata. Rutte je napovedal, da bo treba preseči trenutnih 2 % BDP za obrambo, saj geopolitične razmere zahtevajo večja vlaganja.
Trumpova protekcionistična politika je že vplivala na finančne trge – evro in kanadski dolar sta padla na najnižjo raven v več letih, strahovi pred svetovno trgovinsko vojno pa so vse večji.
Medtem ko Nato ohranja obrambno enotnost, evropski voditelji pripravljajo strategijo za odziv na morebitne ameriške carine. Če bo Trump nadaljeval s svojo trgovinsko ofenzivo, bo EU morala dokazati, da lahko ščiti svoje gospodarske interese enako učinkovito, kot ščiti svojo varnost.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
