Wagnerjevi plačanci zapustili poveljstvo ruske vojske v Rostovu, ki so ga zasedli

Sile skupine Wagner ne bodo prišle do Moskve. Njihov vodja Jevgenij Prigožin je namreč sporočil, da je ustavil napredovanje svojih sil proti ruski prestolnici in da se te zdaj obračajo nazaj, objavo njegove izjave na Telegramu povzema nemška tiskovna agencija dpa.

»Naše kolone se obračajo in se vračajo v tabore v nasprotni smeri,« je dejal Prigožin. Doslej po njegovih besedah ni bila prelita niti kaplja krvi njihovih borcev, zdaj pa da je prišlo do točke, ko pa bi lahko prišlo do prelivanja krvi. Zato da je zdaj čas, da se njihove kolone obrnejo. Njegova izjava je bila objavljena kmalu po tem, ko je tiskovna služba beloruskega voditelja Aleksandra Lukašenka sporočila, da je prepričal Prigožina, naj ustavi svoj pohod.

»Prigožin je sprejel predlog beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, da ustavi svoje oborožence iz Wagnerjevih sil in sprejme nadaljnje korake za deeskalacijo razmer,« so sporočili iz predsedniškega urada, poročanje beloruske tiskovne agencije Belta povzema nemška dpa. Ruski predsednik Vladimir Putin se je ob tem zahvalil beloruskemu voditelju, sporočilo Minska povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Ameriški predsednik Joe Biden se je medtem o razmerah v Rusiji danes pogovoril z nemškim kanclerjem Olaf Scholzem, francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom in britanskim premierom Rishijem Sunakom, so po poročanju tujih tiskovnih agencij sporočili iz Bele hiše in dodali, da so v teh pogovorih ponovno potrdili podporo Ukrajini.

Župan razglasil dela prost dan

Dogajanje v zvezi z Wagnerjevim pohodom proti Moskvi je bilo zelo pestro. Po poročanju BBC-ja je moskovski župan Sergei Sobyanin ponedeljek razglasil za dela prost dan. Dela prost dan bi bil zato, da bi se »minimizirala tveganja«. Župan je prebivalce tega največjega ruskega mesta tudi pozval, da čim manj potujejo po mestu. Dejal pa je tudi, da so »mestne službe v visoki pripravljenosti«.

Po poročanju BBC-ja, ki se sklicuje na oblasti, so v Moskvi do 1. julija suspendirane tudi vse množične prireditve na prostem. 

Kaotične razmere v Rusiji pa očitno želijo izkoristiti v Ukrajini. Njihove sile so namreč sprožile več novih ofenziv na vzhodni fronti, pri čemer so se spopadle z ruskimi silami v donbaški regiji, in ob tem osvojile nekaj ozemlja, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP povedala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar. Po njenih besedah so ukrajinske sile napadle ruske položaje v bližini krajev Orihovo-Vasilivka, Bahmut, Bogdanivka, Jagidne, Kliščivka in Kurdjumivka. »Napredovanje je v vseh smereh,« je dejala.

Skupina Wagner je bila vse bliže Moskvi

Sile skupine Wagner so danes vstopile v rusko regijo Lipeck, ki se nahaja približno 400 kilometrov južno od Moskve, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočile lokalne oblasti. 

Elementi Wagnerja se »pomikajo na ozemlje regije Lipetsk,« je na Telegramu dejal regionalni guverner Igor Artamonov in dodal, da oblasti izvajajo vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalstva.

Enote Wagnerja so po davišnjem vstopu na ozemlje Rusije in zavzetju vojaških objektov v Rostovu na Donu hitro napredovale proti Moskvi. Do Lipecka so prišle iz Voroneža, kjer naj bi prav tako zasedle vojaška poslopja. Ni pa jasno, koliko pripadnikov najemniške vojske je v katerem izmed krajev, navaja BBC.

Na twitterju se je pojavil posnetek Wagnerjevega konvoja, ki se je premikal proti Moskvi. V njem lahko vidimo, da je Wagnerjeva vojska dobro opremljena. Spopad z regularnimi silami bi bil vse prej kot nedolžen.

Vodja Wagnerja Jevgenij Prigožin je po petkovi napovedi upora proti vojaškemu vodstvu danes napovedal pohod proti Moskvi, če se ruski obrambni minister Sergej Šojgu in načelnik generalštaba Valerij Gerasimov ne bosta srečala z njim.

Ruske oblasti so po petkovemu pozivu Prigožina k uporu proti ruskemu obrambnemu ministrstvu tako v Voronežu kot Moskvi razglasile protiteroristično operacijo, v okviru katere izvajajo poostrene varnostne ukrepe in izvajajo nadzor.

Evropa je opazovala in čakala

EU pozorno spremlja razmere v Rusiji in ostaja v stiku z evropskimi voditelji in partnerji držav članic skupine G7, je v tvitu zatrdil predsednik Evropskega sveta Charles Michel. Podobno sporočilo o spremljanju razmer je prišlo iz več evropskih držav, med drugim Nemčije in Francije. Kijev v dogajanju vidi dokaz šibkosti Rusije. Michel je po uporu proti vojaškemu vodstvu, ki ga je ponoči sprožil vodja zasebne vojske ruskih plačancev Wagner Jevgenij Prigožin, dodal, da je nastala situacija očitno notranje rusko vprašanje. »Naša podpora Ukrajini in ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu je neomajna,« je še zapisal.

V Rusiji vse bolj napeto: Putin naj bi kljub dramatičnim dogodkom ostajal v Kremlju

Tudi francoski premier Emmanuel Macron je spremljal razmere v Rusiji, so sporočili iz njegovega urada. »Še naprej smo osredotočeni na podporo Ukrajini,« so sporočili iz Elizejske palače. Italijanska premierka Giorgia Meloni v uporu Wagnerja vidi dokaz za to, da je ruska agresija nad Ukrajino pripeljala v nestabilnost Rusije. Razmere spremljajo, Italijane v Rusiji pa pozivajo k previdnosti. Podobno opozorilo je Britancem v Rusiji podal London, kjer premier Rishi Sunak prav tako zagotavlja, da razmere spremljajo. Vse strani pozivajo k odgovornemu ravnanju in zaščiti civilistov, je dodal za BBC.

Oglasil se je tudi slovenski obrambni minister Marjan Šarec. »Gre za notranje zadeve Rusije, očitno se soočajo s težavami. Mi še naprej podpiramo Ukrajino v njenem boju za ozemeljsko celovitost, za suverenost, to je za nas pomembno. Evropska unija, tudi zveza Nato in seveda Slovenija spremljamo dogajanje,« je povedal za STA ob robu današnje posebne slovesnosti ob povišanju načelnika generalštaba Slovenske vojske generalmajorja Roberta Glavaša v čin generalpodpolkovnika.

V Rusiji poostrili ukrepe, v Moskvi uvedli celo protiteroristične

Turčija želi aktivno sodelovati pri razreševanju spora

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom dejal, da je Turčija pripravljena pomagati iskati »mirno rešitev« oboroženega upora v Rusiji, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz njegovega kabineta.

Erdogan je »poudaril pomen ravnanja z zdravim razumom,« so sporočili in dodali: »Predsednik Erdogan je dejal, da smo mi, kot Turčija, pripravljeni prispevati svoj delež za čim hitrejšo mirno rešitev dogodkov v Rusiji«.

Telefonski pogovor je potrdil tudi Kremelj, kjer so navedli, da je turški predsednik izrazil »polno podporo korakom, ki jih je sprejelo rusko vodstvo«.

Zelenski o »ruskem zlu in kaosu«

Razmere v Rusiji je komentiral tudi Zelenski, ki je oborožen upor pripadnikov skupine Wagner označil za dokaz politične nestabilnosti Rusije. »Šibkost Rusije je očitna. Šibkost v polnem obsegu. In dlje ko bo Rusija zadrževala svoje vojake in plačance na naši zemlji, več kaosa, bolečine in težav si bo kasneje nakopala sama,« je dejal v izjavi na družbenih omrežjih. Dodal je, da je Ukrajina sposobna zaščititi Evropo pred širjenjem »ruskega zla in kaosa«.

»V Rusiji se vse šele začenja,« pa je na Twitterju sporočil svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. »Razkol med elitami je preveč očiten. Dogovarjanje in pretvarjanje, da je vse urejeno, ne bo delovalo,« je še dodal.«

Tiskovni predstavnik ameriškega sveta za nacionalno varnost Adam Hodge je že v petek sporočil, da Washington zadeve spremlja in se namerava o tem posvetovati z zavezniki.

Šteiner verjame, da Putin še obvladuje vojsko

Dogajanje v Rusiji je za RTV Slovenija še pred koncem akcije pokomentiral Alojz Šteiner, nekdanji načelnik generalštaba Slovenske vojske. Ta je na vprašanji, kaj se dogaja v Rusiji in ali lahko govorimo o državnem udaru, odgovoril: »Mislim, da gre bolj za upor med strukturami, ki so povezane z ukrajinsko vojno, ki bo verjetno eskaliral v spopad med regularnimi silami in plačanci. Putin do sedaj v izjavah vodje Wagnerjeve skupine skorajda ni bil omenjen. On je do sedaj nejevoljo izražal proti načelniku generalštaba in obrambnemu ministru. Mislim, da gre za spopad okrog tega, kdo bo in kako bo več plačal za udeležbo v vojni.«

Šteiner je odgovoril tudi na vprašanje novinarke, ali Putin še obvladuje vojsko. »Mislim, da ja. Te obrambno-varnostne strukture v Rusiji so tako globoko vpete v sistem, ki ga je Putin sam vzpostavljal in kreiral, in so od njega praktično tudi zelo odvisne. Vse te strukture obdaja strah in bojazen, da bo v primeru radikalne spremembe prišlo do lustracije, ki je v Rusiji oziroma Sovjetski zvezi že znana,« je odgovoril.