Evropa se mora pripraviti na nevarne komarje
Južni deli Evrope in Združenih držav Amerike (ZDA) ter posamezna območja v Afriki bodo v tem desetletju, tako Jeremy Farrar, specialist za nalezljive bolezni pri Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO), ogroženi zaradi virusa denga. Ta se, kot pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), na človeka prenese s pikom okuženega komarja Aedes, najpogosteje Aedes aegypti, lahko pa tudi Aedes albopictus (tigrasti komar). Komar se okuži ob piku bolnika z dengo in lahko prenese bolezen na drugega človeka po osmih do 10 dneh. »Neposredni prenos virusa denga s človeka na človeka ni mogoč,« poudarijo.
5 % okuženih ima hudo obliko bolezni.
Farrar svoje ocene utemeljuje s podnebnimi spremembami, ki tudi v Evropi iz leta v leto povzročajo dvig temperature, posledično se s tem ustvarjajo ugodnejše življenjske razmere za komarje. Države bi se morale na to zelo dobro pripraviti, saj naj bi postala virusna vročinska bolezen denga na omenjenih območjih endemična. S tem pa lahko tudi velik javnozdravstveni problem.
Po podatkih NIJZ se denga v Sloveniji ne pojavlja, so pa posamezne avtohtone primere te bolezni že zaznali v Franciji, na Hrvaškem ter na portugalskem otoku Madeira. »Bolezen se pojavlja običajno v deževnem obdobju poleti in jeseni,« so še dodali. Velik problem, opozarja Farrar, je to, da večina ljudi, ki se okuži z virusom, nima simptomov. Pri tistih, ki jih imajo, pa so podobni gripi: visoka vročina, hud glavobol, bolečine v mišicah in sklepih ter izpuščaji. »Bolezen lahko pri petih odstotkih okuženih oseb napreduje v hudo obliko, t. i. denga hemoragično vročico ali denga šok sindrom, ki lahko ogroža življenje,« pojasnjujejo na NIJZ.
