KAJ BO NAREDILA SLOVENIJA?
Evropska unija pogledala Hrvatom skozi prste? Prihaja zelena luč za schengen
Prvi mož Evropske komisije Juncker naj bi to zagotovil Plenkoviću.
Odpri galerijo
Slovenija je zdaj zadnji mejnik schengenskega območja. FOTO: Jure Eržen, Delo
LJUBLJANA – Predsednik odhajajoče Evropske komisije Jean-Claude Juncker naj bi hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću zagotovil, da bo Zagreb oktobra prejel zeleno luč za vstop v schengensko območje, čeprav naj bi imela Hrvaška še vedno težave z izpolnjevanjem meril, je poročal Pop TV, ki se sklicuje na neuradne vire.
Hrvaški premier je pričakoval, da bo Bruselj prižgal zeleno luč že 2. oktobra, a naj bi uvrstitvi te točke na dnevni red Evropske komisije po neuradnih informacijah Pop TV nasprotovala evropska komisarja Frans Timmermans in Violeta Bulc.
Juncker naj bi nato Plenkoviću v pogovoru vseeno zagotovil, da razlogov za skrb ni, saj bo zadeva v oktobru dobila pozitivno oceno, je še poročala omenjena televizija.
Da naj bi Hrvaška pozitivno oceno Evropske komisije prejela 16. oktobra, je sicer v ponedeljek poročal hrvaški časnik Večernji list. V uradu hrvaškega premierja se na prošnjo Pop TV za komentar niso odzvali.
Iz Evropske komisije so sicer za STA sporočili, da ne komentirajo govoric in telefonskih pogovorov predsednika Junckerja. V odzivu so zapisali, da je sicer stališče komisije jasno: »Sodelovanje komisije s Hrvaško za kar najhitrejše uspešno končanje schengenske evalvacije dobro poteka. Stališče komisije je, da mora Hrvaška postati polnopravna članica schengna, ko bo izpolnila vsa merila, in to kar najhitreje.«
Po poročanju Pop TV naj bi imela Hrvaška še kar nekaj težav z izpolnjevanjem tehničnih meril za vstop v schengen. Med drugim naj bi bila njena meja preveč prepustna niti še nima sklenjenega sporazuma s Slovenijo o čezmejnem policijskem sodelovanju. To je osnovni pogoj, ki pa naj bi ga bil Juncker, sicer član iste evropske politične družine kot Plenković, pripravljen spregledati.
Hrvaška naj bi tako do konca Junckerjevega mandata prestala tehnično evalvacijo in dobila priporočilo za vstop v schengen. Končna, politična odločitev pa bo odvisna od Sveta EU in podpore vseh držav članic EU.
Hrvaška bi lahko v Svetu EU naletela na več ovir. Med drugim bi lahko njenemu vstopu nasprotovali Romunija in Bolgarija, ki že leta čakata na politično soglasje za vstop v schengen.
Hrvaški premier je pričakoval, da bo Bruselj prižgal zeleno luč že 2. oktobra, a naj bi uvrstitvi te točke na dnevni red Evropske komisije po neuradnih informacijah Pop TV nasprotovala evropska komisarja Frans Timmermans in Violeta Bulc.
Juncker naj bi nato Plenkoviću v pogovoru vseeno zagotovil, da razlogov za skrb ni, saj bo zadeva v oktobru dobila pozitivno oceno, je še poročala omenjena televizija.
Da naj bi Hrvaška pozitivno oceno Evropske komisije prejela 16. oktobra, je sicer v ponedeljek poročal hrvaški časnik Večernji list. V uradu hrvaškega premierja se na prošnjo Pop TV za komentar niso odzvali.
Iz Evropske komisije so sicer za STA sporočili, da ne komentirajo govoric in telefonskih pogovorov predsednika Junckerja. V odzivu so zapisali, da je sicer stališče komisije jasno: »Sodelovanje komisije s Hrvaško za kar najhitrejše uspešno končanje schengenske evalvacije dobro poteka. Stališče komisije je, da mora Hrvaška postati polnopravna članica schengna, ko bo izpolnila vsa merila, in to kar najhitreje.«
Po poročanju Pop TV naj bi imela Hrvaška še kar nekaj težav z izpolnjevanjem tehničnih meril za vstop v schengen. Med drugim naj bi bila njena meja preveč prepustna niti še nima sklenjenega sporazuma s Slovenijo o čezmejnem policijskem sodelovanju. To je osnovni pogoj, ki pa naj bi ga bil Juncker, sicer član iste evropske politične družine kot Plenković, pripravljen spregledati.
Andrej Plenkovič in Jean-Claude Juncker. FOTO: Reuters
Hrvaška naj bi tako do konca Junckerjevega mandata prestala tehnično evalvacijo in dobila priporočilo za vstop v schengen. Končna, politična odločitev pa bo odvisna od Sveta EU in podpore vseh držav članic EU.
Hrvaška bi lahko v Svetu EU naletela na več ovir. Med drugim bi lahko njenemu vstopu nasprotovali Romunija in Bolgarija, ki že leta čakata na politično soglasje za vstop v schengen.
