Fajonovo vidi kot bodočo premierko
Tanja Fajon začasno prevzema vodenje SD.
Odpri galerijo
FOTO: Jože Suhadolnik
Predsedstvo SD je do naslednjega kongresa stranke za predsedujočo soglasno imenovalo dozdajšnjo podpredsednico in evropsko poslansko Tanjo Fajon. Vodenje stranke ji je predal Dejan Židan, ki je poudaril, da je Fajonova v njegovih očeh »bodoča premierka Slovenije«. Fajonova je med svojimi prioritetami navedla okrepitev sodelovanja na levi sredini.
Fajonova je vodenje SD prevzela po današnjem odstopu Židana s čela stranke, ki jo je vodil šest let. Židan je v izjavi za medije po seji predsedstva stranke izrazil zadovoljstvo z opravljenim delom v tem obdobju. Spomnil je, da je stranko leta 2014 prevzel po »zelo slabem volilnem izidu« na evropskih volitvah. Ko danes zaključuje šestletni mandat, je Židan ponosen, da se stranka ne ukvarja več z vprašanji, ali bo SD prišla v parlament in ali je za socialno demokracijo sploh mesto v Sloveniji.
Tako možnost je Židan prepoznal v menjavi vodstva stranke, zato je v ponedeljek prosil Fajonovo, naj mu dovoli, da jo predsedstvu stranke predlaga za novo vodjo. Fajonova se je strinjala, enotne podpore pa je bila deležna tudi v poslanski skupini in vodstvu stranke, vključno s predsedstvom, je še povedal zdaj že bivši prvak SD.
Fajonova prav tako pričakuje več sodelovanja in povezovanja na levi sredini političnega prostora, saj bodo le tako mogoče spremembe, ki si jih želijo. V ta namen bo kmalu, morda že danes, na sestanek povabila voditelje opozicijskih strank in tako poskušala okrepiti medsebojno zaupanje.
Aktualna vlada po njeni oceni namreč Slovenijo odmika od jedrnih držav Evrope, in to z »nevarnimi politikami, napadi na neodvisno novinarstvo in neodvisno sodstvo v času, ko bi ljudje potrebovali sodelovanje, povezovanje in odgovorno vodenje«. Prevzemanje stranke za Fajonovo pomeni izziv, a tudi priložnost. Ostala bo sicer evropska poslanka in verjame, da lahko to pri vodenju stranke zaradi vpetosti v evropski prostor pomeni tudi prednost. Priznala pa je, da bo vodenje stranke po tem, ko omejitev potovanj ne bo več, vendarle vplivalo na njene aktivnosti v Bruslju.
Fajonova je vodenje SD prevzela po današnjem odstopu Židana s čela stranke, ki jo je vodil šest let. Židan je v izjavi za medije po seji predsedstva stranke izrazil zadovoljstvo z opravljenim delom v tem obdobju. Spomnil je, da je stranko leta 2014 prevzel po »zelo slabem volilnem izidu« na evropskih volitvah. Ko danes zaključuje šestletni mandat, je Židan ponosen, da se stranka ne ukvarja več z vprašanji, ali bo SD prišla v parlament in ali je za socialno demokracijo sploh mesto v Sloveniji.
Je SD napredovala?
V zadnjih šestih letih je namreč po Židanovih besedah SD napredovala. Povečala je število volivcev, prenovila je svoje delovanje oziroma profesionalizirala delovanje strokovnega dela stranke. Okrepila je svoj položaj v parlamentu, sanirala finančno poslovanje in razvila svoj program, je navedel. Danes se lahko tako stranka vpraša, kakšne korake mora narediti, da napreduje v vodilno stranko, je pojasnil.Dejan Židan je sicer svojo politično kariero začel kot kmetijski minister v vladi Boruta Pahorja leta 2010. Odtlej je kot kmetijski minister sodeloval še v vladah Alenke Bratušek in Mira Cerarja.
V strankini hierarhiji se je hitro povzpel. Na kongresu junija 2012, ko je bil za predsednika SD izvoljen Igor Lukšič, je Židan postal eden od štirih podpredsednikov. Maja 2014 pa je položaj kot začasni predsedujoči stranki prevzel po neuspehu SD na evropskih volitvah, januarja 2015 pa ob podpori nekaterih vidnih članov vajeti v stranki prevzel s polnim mandatom. Na zadnje parlamentarne volitve leta 2018 je stranko popeljal s programom Samozavestna Slovenija. Z njim so se osredotočali na odpravo neenakosti, odprto in stabilno gospodarstvo ter vlaganje v ljudi.
Po volitvah je SD vstopila v vlado Marjana Šarca, Židanu pa je pripadla funkcija predsednika državnega zbora. Po imenovanju novega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča je sedel v poslansko klop.
V strankini hierarhiji se je hitro povzpel. Na kongresu junija 2012, ko je bil za predsednika SD izvoljen Igor Lukšič, je Židan postal eden od štirih podpredsednikov. Maja 2014 pa je položaj kot začasni predsedujoči stranki prevzel po neuspehu SD na evropskih volitvah, januarja 2015 pa ob podpori nekaterih vidnih članov vajeti v stranki prevzel s polnim mandatom. Na zadnje parlamentarne volitve leta 2018 je stranko popeljal s programom Samozavestna Slovenija. Z njim so se osredotočali na odpravo neenakosti, odprto in stabilno gospodarstvo ter vlaganje v ljudi.
Po volitvah je SD vstopila v vlado Marjana Šarca, Židanu pa je pripadla funkcija predsednika državnega zbora. Po imenovanju novega predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča je sedel v poslansko klop.
Tako možnost je Židan prepoznal v menjavi vodstva stranke, zato je v ponedeljek prosil Fajonovo, naj mu dovoli, da jo predsedstvu stranke predlaga za novo vodjo. Fajonova se je strinjala, enotne podpore pa je bila deležna tudi v poslanski skupini in vodstvu stranke, vključno s predsedstvom, je še povedal zdaj že bivši prvak SD.
Kaj pa Fajonova?
Fajonova je dodala, da vodenje stranke prevzema z iskreno željo in s prepričanjem, da SD zmore še več. Obuditi želi zaupanje med ljudmi, saj v slovenski javnosti vidi precej nezaupanja, apatije in nezadovoljstva. Želi si drugačne politike, ki jo bo oblikovala skupaj z ljudmi, tudi z odrinjenimi skupinami civilne družbe.Fajonova prav tako pričakuje več sodelovanja in povezovanja na levi sredini političnega prostora, saj bodo le tako mogoče spremembe, ki si jih želijo. V ta namen bo kmalu, morda že danes, na sestanek povabila voditelje opozicijskih strank in tako poskušala okrepiti medsebojno zaupanje.
Aktualna vlada po njeni oceni namreč Slovenijo odmika od jedrnih držav Evrope, in to z »nevarnimi politikami, napadi na neodvisno novinarstvo in neodvisno sodstvo v času, ko bi ljudje potrebovali sodelovanje, povezovanje in odgovorno vodenje«. Prevzemanje stranke za Fajonovo pomeni izziv, a tudi priložnost. Ostala bo sicer evropska poslanka in verjame, da lahko to pri vodenju stranke zaradi vpetosti v evropski prostor pomeni tudi prednost. Priznala pa je, da bo vodenje stranke po tem, ko omejitev potovanj ne bo več, vendarle vplivalo na njene aktivnosti v Bruslju.
