Profesor pojasnjuje, kaj ofenziva talibanov pomeni za Slovenijo

V Afganistanu se nadaljuje ofenziva talibanov, ki po umiku zahodih sil ponovno prevzemajo oblast v državi. O tem, kaj nova afganistanska kriza pomeni za globalno ravnovesje sil in tudi za državo samo, smo se pogovarjali s politologom in univerzitetnim profesorjem Bogomilom Ferfilo, odličnim poznavalcem razmer v Afganistanu, o čemer je izdal tudi dve knjigi. Svoje osvetljevanje dogodkov je začel s pripovedjo o svojem bivanju v tej državi in pojasnil, da je bil pred leti eden redkih, ki se ni skrival v zahodnjaških utrdbah Kabula, temveč je živel pri eni od afganistanskih družin. »V teh državah se poklici dedujejo, oče je bil general, sin direktor varnosti na letališču. Danes nikogar več ni tam, vsi so zbežali. Vedeli so namreč, da se bodo zahodne sile prej ali slej umaknile. In da bodo talibani tiste, ki so delali za zahodnjake, pobili.« Ob naznanitvi umika vojakov iz Afganistana je predvidel, da bodo talibani državo spet zavzeli v enem tednu.

Niso mogli nadzorovati talibanov

Ferfila pojasnjuje, da imajo talibani še vedno 90-odstotno podporo afganistanskega ljudstva, vsi, ki so sodelovali z zahodom, so večinoma že zbežali. Nemčija je ob tem napovedala, da lahko sprejme 5000 vojaških migrantov, ZDA 9000. »Od leta 2014, ko je bilo v Afganistanu 90.000 vojakov, 100.000 policistov, afganistanske sile pa so štele od 200 do 300.000 vojakov je še bilo upanje. Ko so se umaknili, je bila podpisana smrtna obsodba ameriškemu režimu v Afganistanu. S temi vojaki niso mogli nadzorovati talibanov.«



Umiku je po mnenju Ferfile botrovalo prav to, da Afganistana ne bodo obvladali. Varnostna situacija se je zaostrila v tolikšni meri, da je bila vladna vojska omejena na mesta, podeželje pa so nadzirali Afganistanci. »To je pomenilo začetek katastrofe afganistanskega gospodarstva. Ko so se umaknili ameriški vojaki, je 200.0000 vojakov izgubilo službe, cele pokrajine so izgubile možnost prodaje izdelkov, podjetniki so se čez noč umaknili in zbežali. Od leta 2014 je bilo to umiranje na obroke, ki so se le povečevali, povečalo se je število žrtev in tudi prebegov med talibane. Bilo je pričakovati, da je z Afganistanom, kot so si ga leta 2001 zamislile ZDA, konec. Zdaj smo priča zadnjim dejanjem te drame. Je dejansko drama za domače prebivalstvo, saj je dejansko v vojni že več kot 40 let, od upora komunistični oblasti.«

Talibani so zavzeli že 15 glavnih mest od skupno 34 afganistanskih provinc in nadzorujejo ves sever, zahod in jug države. Ferfila to vidi kot posledico ameriške politike umikanja, ki jo je začel Donald Trump, nadaljuje pa jo Joe Biden. »ZDA so začele hladno vojno s Kitajsko, zdaj je treba vse vire usmeriti tja. Ena od Bidnovih rešitev je tudi zmanjšati vojaško angažiranje na za ZDA manj pomembnih področjih, kot je Bližnji vzhod po padcu nafte. Ko je Trump začel pogajanja o umiku, so talibani dobili krila.«

Interesi Kitajske in Rusije

Kako bo nova kriza v Afganistanu vplivala na globalno razmerje sil? »Afganistan je zelo bogat z nafto, plinom, železom in bakrom. Indija in Kitajska sta vložili milijarde dolarjev in si zagotovili pravice črpanja rudnih virov. Prav tako je Kitajska zainteresirana, da prek Afganistana nadaljuje svojo svileno pot v Evropo. Svoje interese ima tudi Rusija, ki takoj zapolni prostor, kjer se zahod umakne. Obe državi bosta skušali pritisniti na talibane, da ne bi širili islamskega ekstremizma v obe državi, saj sta zelo občutljivi za islamski radikalizem. To ne bo večji problem, saj drugače  od islamistov talibani niso zainteresirani za izvoz režima, želijo namreč mirno vladati Afganistanu. Toda vladati po svoje – po šeriatskem pravu, ki ženskam krati mnoge pravice, predvideva smrtne kazni za prešuštvo, homoseksualnost in tako dalje.« Tako skrajnega šeriatskega sistema ni skoraj nikjer več na svetu, tudi na Arabskem polotoku se že liberalizira. »Soočeni bomo z enim najbolj trdorokih režimov.«


 

Nov val migrantov?

Bo krizo v Afganistanu občutila tudi Slovenija? Ferfila meni, da povsem mogoče, saj se zaveda tudi perečega vprašanja v zvezi z novim valom beguncev. Ob tem meni, da so bogati in izobraženi že zbežali, toda kaj bo z vojaškimi begunci – jim bosta Nemčija in ZDA ponudili azil ali jih morda pustili na cedilu? »Velika večina beguncev je ekonomskih migrantov, želijo živeti na zahodu, ker je Afganistan neskončno reven. Migranti so prebrisani, so opremljeni s tehnologijo, poznajo se med seboj in pritisnili bodo na vrata, če bodo zavohali, da so jih zahodne države pripravljene sprejeti. Pomembno je, da Evropa  vzdržuje sodelovanje s Turčijo, ki se izredno hitro razvija. Pomembno bi bilo tudi pospešeno dogovarjanje o sprejemu v EU. Kljub tveganjem bi s tem lahko veliko pridobili.«