FINSKA
Finščina odvrača tujce
V Helsinkih razmišljajo o uvedbi angleščine. Zaradi zahtevnega jezika izgubljajo kader.
Odpri galerijo
Drugi uradni jezik je švedščina. FOTO: Subodh Agnihotri/Getty Images
Jezik je glas naroda, njegovo srce in duša, a v finski prestolnici so prepričani, da jim je predvsem ovira. S 15 skloni in zapletenimi slovničnimi ter drugimi zakonitostmi je za tujce izjemno zahteven, kot se je izkazalo, celo eden od poglavitnih razlogov, da mnogi zavračajo ponudbe za delovna mesta v Helsinkih.
Prav zato se župan finske prestolnice nagiba k rešitvi, ob kateri se narodno zavedni kar naježijo: po njegovem bi morali Helsinke razglasiti za angleško govoreče mesto in angleščino uvrstiti ob bok finščini ter švedščini kot nov uradni jezik, da bi tujim delavcem tako olajšali selitev in prilagoditev. Številna finska podjetja med pogoji za zaposlitev navajajo znanje finščine, a ta je za mnoge preprosto nedosegljiva, je prepričan župan Juhana Vartiainen, ki ocenjuje, da bi morali ob kritičnem pomanjkanju kadra, predvsem v tehnološko naravnanih podjetjih, zamižati na eno oko in popustiti pri zahtevah.
Med takšnimi ukrepi je že lanska odločitev finske vlade, da tujim delavcem in njihovim družinam omogoči priložnost, da se za 90 dni poskusno preselijo na Finsko in preverijo, ali bi jim ta država lahko postala stalen dom ali ne. Finska sicer gosti številne tuje študente, a več kot tretjina jih zapusti državo v letu dni po diplomi predvsem zaradi jezikovnih ovir pa tudi zapletene birokracije ob selitvi in visokih davkov; mnogi so kritični tudi zaradi prenizkih plač, neprijazno delovno okolje pa jim otežujejo še sami Finci, ki naj bi bili tujcem nedostopni in na splošno zelo zaprti.
Uvedba angleščine kot uradnega jezika v prestolnici bi bila odlična rešitev, je prepričan župan Vartiainen, ki ga skrbi, da bi vsa prizadevanja in uspehi tehnoloških velikanov, s katerimi se je država proslavila v svetu, utonili v pozabo zaradi nesmiselnih strogih omejitev. Finska ima po njegovih besedah še dodatne atribute, ki jih ne smejo zapraviti s svojo ozkoglednostjo, opozarja, to so varnost, ekološka naravnanost in neokrnjena narava.
Prav zato se župan finske prestolnice nagiba k rešitvi, ob kateri se narodno zavedni kar naježijo: po njegovem bi morali Helsinke razglasiti za angleško govoreče mesto in angleščino uvrstiti ob bok finščini ter švedščini kot nov uradni jezik, da bi tujim delavcem tako olajšali selitev in prilagoditev. Številna finska podjetja med pogoji za zaposlitev navajajo znanje finščine, a ta je za mnoge preprosto nedosegljiva, je prepričan župan Juhana Vartiainen, ki ocenjuje, da bi morali ob kritičnem pomanjkanju kadra, predvsem v tehnološko naravnanih podjetjih, zamižati na eno oko in popustiti pri zahtevah.
Mnogi obupajo zaradi finščine, birokracije in neprijaznih ljudi.
Med takšnimi ukrepi je že lanska odločitev finske vlade, da tujim delavcem in njihovim družinam omogoči priložnost, da se za 90 dni poskusno preselijo na Finsko in preverijo, ali bi jim ta država lahko postala stalen dom ali ne. Finska sicer gosti številne tuje študente, a več kot tretjina jih zapusti državo v letu dni po diplomi predvsem zaradi jezikovnih ovir pa tudi zapletene birokracije ob selitvi in visokih davkov; mnogi so kritični tudi zaradi prenizkih plač, neprijazno delovno okolje pa jim otežujejo še sami Finci, ki naj bi bili tujcem nedostopni in na splošno zelo zaprti.
Uvedba angleščine kot uradnega jezika v prestolnici bi bila odlična rešitev, je prepričan župan Vartiainen, ki ga skrbi, da bi vsa prizadevanja in uspehi tehnoloških velikanov, s katerimi se je država proslavila v svetu, utonili v pozabo zaradi nesmiselnih strogih omejitev. Finska ima po njegovih besedah še dodatne atribute, ki jih ne smejo zapraviti s svojo ozkoglednostjo, opozarja, to so varnost, ekološka naravnanost in neokrnjena narava.
