FOTO: Drive in bordeli, prostitutka v sili lahko na stežaj odpre vrata avtomobila

Če po svetu že obstajajo obrati hitre prehrane, do katerih se lahko pripelješ z avtomobilom, če lahko ponekod gledaš filme kar iz avtomobila, nekaj časa smo lahko v Ljubljani v nakupovalnem mestu dvigovali denar iz bankomata udobno zleknjeni v sedežu avtomobila, zakaj ne bi tega načina – ki mu popularno rečemo kar v ameriškem izvirniku drive in oziroma drive through – uporabljali tudi za zadovoljevanje še nekaterih drugih potreb?

Podobno so najbrž razmišljali v nemškem Kölnu, kjer so na robu mesta za spolne delavke uredili posebne prostore, v katere se lahko s svojimi strankami zapeljejo kar z avtom. Ko so v Nemčiji pred petnajstimi leti legalizirali prostitucijo, so mestni očetje v Kölnu rekli, da če je prostitucija zakonita dejavnost, je dolžnost mesta, da spolnim delavkam priskrbi varne in čiste prostore za opravljanje njihove obrti. Ne nazadnje je to najstarejša obrt na svetu in mesto jo mora, tako kot druge mestne dejavnosti, spoštovati in jo urediti.
 

Seks v garaži

Tako so zgradili nekakšen drive in za seks. Stranke se zapeljejo po enosmerni cesti v nekakšno garažo oziroma pokriti parkirni prostor, kjer jim spolne delavke lahko ponudijo svojo storitev. Iz varnostnih razlogov je parkirni prostor dovolj širok, da lahko prostitutka v sili na stežaj odpre vrata avtomobila na sopotnikovi strani, na voznikovi pa se vrata ne morejo odpreti. V bližini sta rdeči gumb za nujne primere, če kdo potrebuje pomoč, in varna soba. Poleg teh parkirišč je objekt, kjer dela mestni socialni delavec, ki spolnim delavkam in delavcem omogoči prostor za počitek, tople prostore in druge potrebne stvari.

Kot je za britanski Guardian dejala ena od spolnih delavk, bi moralo vsako mesto imeti takšne varne prostore za njihovo dejavnost. Kajti v vsakem mestu obstaja prostitucija in vsekakor je veliko bolje, če se odvija v varnih prostorih. Kar zadeva Nemčijo, se zdi, da je ideja iz Kölna za drive in bordel padla na plodna tla, saj nekaj podobnega zdaj načrtujejo v prestolnici Berlin, v bližini osrednje berlinske četrti rdečih luči, južno od parka Tiergarten.

Župan berlinske osrednje občine Berlin-Mitte Stephan von Dassel pravi, da se je za to odločil po par letih, ko je morala občina balansirati med pravicami spolnih delavk na ulicah in zahtevami lokalnega prebivalstva, ki ima dovolj nočnih spolnih aktivnosti v parkih, rabljenih kondomov in opravljanja male in velike potrebe po grmovju. Mestni svet občine Berlin-Mitte bo v teh dneh začel razpravo, kaj narediti, urediti podobna drive in seksualna zavetišča kot v Kölnu ali zgraditi posebne objekte, kamor bi lahko prostitutke prestavile svojo dejavnost iz berlinskih parkov in ulic.
 

Zadruge prostitucije

Posamezne organizacije, ki skrbijo za pravice spolnih delavcev, predlagajo, naj se evropska mesta začnejo zgledovati po Novi Zelandiji. Tam so prostitucijo legalizirali leta 2003 in od takrat so oblasti v mestih pri urejanju zadev, povezanih s prostitucijo, k sodelovanju vedno povabile tudi predstavnike združenj spolnih delavk in delavcev. Tako je postalo skoraj obvezno, da so prvi naslov, na katerega se posamezne mestne službe obrnejo po nasvet, prav organizacije in združenja spolnih delavcev, ki so organizirani kot nekakšna zadruga na območju celotne Nove Zelandije.

Rezultat tega sodelovanja je odprtje nekakšnih družabnih centrov v bližini mestnih predelov, kjer je prostitucija najbolj razširjena. Zadruga zdaj vodi pet takšnih centrov, kjer spolnim delavkam in delavcem omogočijo prostor za počitek, tuš, hrano, informacije, zdravstvene preglede. In to je, kot poudarjajo, največja zasluga prav temo, da se med oblastmi in spolnimi delavci vodi odprt dialog, kajti le tisti, ki delajo na cesti, najbolj vedo, kaj je zanje dobro.
 

Manj ali več oken

Tudi v Amsterdamu na Nizozemskem, kjer je morda najbolj znana mestna četrt rdečih luči na svetu, po novem razmišljajo, kako poskrbeti za prostitutke, ki v značilnih izložbenih oknih pomanjkljivo oblečene privabljajo stranke. Ni prvič, da se Amsterdam ukvarja z reorganizacijo najstarejše obrti. Najprej so že v konec 19. stoletja prepovedali prostituiranje po cestah in dovolili spolnim delavkam, da so najele izložbe, iz katerih so lahko k sebi vabile stranke.


Pobudnica vnovičnega razmisleka o tem, kaj narediti s prostitucijo, je nova županja Amsterdama Femke Halsema. Spolnim delavkam in delavcem ter javnosti je predstavila štiri zamisli. Prva rešitev bi bila, da bi morali na vsa okna, za katerimi se strankam ponujajo spolne delavke – in teh, ki imajo dovoljenja, je v vsem Amsterdamu 330 – namestiti zavese in jih zagrniti. Druga možnost bi bilo zmanjšanje števila dovoljenj za »razstavna« okna prostitutk, tretja prestaviti mestno četrt rdečih luči na obrobje mesta in zadnja, ta je najbolj všeč spolnim delavkam in delavcem, povečati število dovoljenj za izložbena okna.
 

Zvedavi turisti

Razmislek, kaj narediti s seksualno industrijo v Amsterdamu, je najbrž posledica izjemnega povečanja turistov v mestu, ki hodijo po četrti užitka, kot tudi rečejo četrti rdečih luči, z mobilnimi telefoni v rokah zijajo v izložbe s spolnimi delavkami in na veliko fotografirajo. Od tega početja, ki spominja že na zalezovanje, nima koristi nihče, niti spolne delavke niti lastniki zgradb, v katerih so prostori z izložbo in sobo za mesene užitke, pa tudi ne mesto in država, ker zvedavi turisti ne prispevajo niti evra v davčne blagajne.


O rešitvah bo mestni svet Amsterdama razpravljal do konca leta, k razpravi pa bodo vabljeni tudi lokalni prebivalci, spolne delavke in delavci ter okoliški poslovneži. A v združenju, ki se imenuje Mednarodni komite za pravice spolnih delavcev Evrope, močno dvomijo, da bodo našli zadovoljivo rešitev za vse. Bojijo se namreč, da bodo kratko spet potegnile pripadnice najstarejše obrti. Pravijo namreč, da je vedno tako, tudi v državah, kjer je prostitucija legalna, da gredo predlogi, ki poskušajo reševati težave spolnih delavcev, vedno v smer ponovne kriminalizacije tega posla.


Menijo, a bi morale imeti pri urejanju tega področja vlade in mestne oblasti v mislih v prvi vrsti potrebe spolnih delavcev in delavk, ne pa da se veliko predlogov osredotoča na to, da je prostitucija v mestih v prvi vrsti nadloga.