ZGODOVINA NAS UČI
FOTO: Fašizem se vrača v drugi obleki
Kar nekaj dogodkov v zadnjem času nakazuje, da se v Italiji duh fašizma znova prebuja in da spomin na dučeja še kako živi.
Odpri galerijo
»Zgodovina ti je dala prav. Vse najboljše, duče!« je pisalo na ogromnem transparentu, ki ga je v noči na ponedeljek na protihrupno ograjo rimske obvoznice obesila fašistična organizacija Azione Frontale. Čestitka je bila namenjena Benitu Mussoliniju, ki bi v ponedeljek, 29. julija, praznoval 136. rojstni dan. V Predappiu, dučejevem rojstnem kraju na obronkih Apeninov, so se že dan prej množice privržencev poklonile njegovemu spominu v kripti, ki jo trikrat na leto odprejo za obiskovalce. Se torej fašizem znova prebuja?
Z njegovim mnenjem bi se gotovo strinjal tudi Giuseppe Finamore, župan Ville Santa Maria v pokrajini Chieti. V teh dneh se je namreč na bližnjih skalah znova pojavil napis Dux, ki je dučeja slavil že v zgodnjih štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Po vzdrževalnih delih, ki jih je plačala občina, je spet dobro viden, prej pa sta ga zastirala prah in umazanija. »Napisa ne bomo odstranili. Če bo privabil obiskovalce v naš kraj, bom samo vesel,« je župan odgovoril na zahteve, naj da napis odstraniti, saj poveličuje fašizem, kar je v Italiji zakonsko prepovedano.
Zakaj bi nekdo v Trstu, sploh pa občinska uprava, danes slavil človeka, ki je »spodbujal vojno, ki se mu je gnusila parlamentarna demokracija, ki je imel Slovane le za malo razvitejša bitja od opic, ki je podpiral ideje o Jadranu kot izključno italijanskem morju in spodbujal razširitev italijanskega življenjskega prostora na Dalmacijo, Istro, Črno goro, Albanijo, Libijo,« v tržaškem Piccolu sprašuje ameriška zgodovinarka Dominique Kirchner Reill.
V Predappiu si želijo, da bi bil Mussolinijev grob za obiskovalce odprt vse leto.
Duce spodbuja turizem
Župan Predappia Roberto Canali poskuša prepričati Mussolinijeve potomce, da bi bila kripta, v kateri je pokopan, odprta vse leto. Ker gre za privatno grobnico, ki jo je Mussolini naročil in plačal z lastnim denarjem v tridesetih letih, da bi tam pokopal očeta in mater, bi se morali s tem strinjati tudi njegovi potomci. Pravnuk Caio Giulio Cesare Mussolini, ki se je maja kot član skrajno desne stranke Bratje Italije neuspešno potegoval za poslanca v Evropskem parlamentu, in vnukinji Alessandra in Rachele Mussolini se vsi bolj ali manj uspešno ubadajo s politiko, a so med seboj pošteno sprti, tako da je tudi ta dogovor precej negotov. Poleg tega ni jasno, kdo bi plačal 30.000 evrov, kolikor naj bi stalo varovanje na leto. Obisk dučejeve grobnice bi se s stalnim odprtjem nedvomno izjemno povečal, kar bi po županovem prepričanju spodbudilo turizem v kraju, predvsem pa bi to pomagalo pri prodaji raznih spominkov, povezanih s fašističnim diktatorjem.
Z njegovim mnenjem bi se gotovo strinjal tudi Giuseppe Finamore, župan Ville Santa Maria v pokrajini Chieti. V teh dneh se je namreč na bližnjih skalah znova pojavil napis Dux, ki je dučeja slavil že v zgodnjih štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Po vzdrževalnih delih, ki jih je plačala občina, je spet dobro viden, prej pa sta ga zastirala prah in umazanija. »Napisa ne bomo odstranili. Če bo privabil obiskovalce v naš kraj, bom samo vesel,« je župan odgovoril na zahteve, naj da napis odstraniti, saj poveličuje fašizem, kar je v Italiji zakonsko prepovedano.
Salviniju tretjina glasov
Tokratno odprtje kripte je v Predappio privabilo kar precej ljudi z vseh koncev Italije. V prvi vrsti seveda članov in pristašev skrajno desničarskih organizacij CasaPound in Forza Nuova, ki so organizirali shod privržencev. Tokrat jih je vodja opozoril, da jih opazujejo, zato naj se rimskemu pozdravu, kakor imenujejo pozdrav z iztegnjeno desnico, raje izognejo, saj bi jih utegnila doleteti kazen. Verjetno jim je ostalo v spominu, da je Mussolinijeva občudovalka, ki je na enega od shodov v Predappiu prišla oblečena v majico, na kateri je pisalo Auschwitzland, za to plačala visoko kazen. Sodišče jo je sprva obsodilo na zaporno kazen, ki jo je nato spremenilo v denarno. Za žalitev žrtev taborišča smrti, ki ga je s tem napisom želela prikazati kot nekakšen zabaviščni park, je morala plačati skoraj 10.000 evrov. Kljub temu povsem brez rimskih pozdravov na letošnji obletnici ni šlo ...
Skrajnim nacionalistom in populistom v Evropski uniji tokrat ni uspelo, da bi na majskih volitvah v Evropski parlament osvojili večino sedežev. Vendar je Liga, stranka italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, ki se občasno sklicuje na Mussolinija in je pred kratkim v Trstu grozil s postavljanjem zidu, ki naj bi »zaščitil italijansko mejo s Slovenijo«, doživela triumf s kar 34 odstotki glasov. »Salvini me spominja na člane nekdanje fašistične stranke,« je za Guardian povedal pred kratkim umrli italijanski pisatelj Andrea Camilleri, ki je odraščal v času fašizma.
Spomenik D'Annunziu v Trstu
»Kocka je padla. Zdaj odhajam. Jutri bom z orožjem zavzel Reko. Naj nam italijanski bog pomaga.« Tako je 11. septembra 1919 v pismu Benitu Mussoliniju zapisal Gabriele D'Annunzio. Dan zatem je s svojimi legionarji zasedel Reko in razglasil priključitev mesta Italiji. V Trstu si lahko v teh dneh ogledate razstavo v čast stote obletnice te zasedbe, nosi pa pomenljiv naslov: Ne ubogam. D'Annunzijeva revolucija na Reki 1919–1920. Tržaška občinska uprava je zanjo odštela 382.190 evrov, zastonj ponudila razstavni prostor v prostorih nekdanje ribarnice in pokrila tekoče stroške. Še 20.000 evrov pa je namenjenih za izdelavo pesnikovega kipa, za katerega še ni jasno, kje v Trstu naj bi stal. Nobenega dvoma pa ni, da ne bi občina pod vodstvom župana Roberta Dipiazze, za katerega je D'Annunzio »junak in borec za Italijane«, zanj našla primernega prostora.
Zakaj bi nekdo v Trstu, sploh pa občinska uprava, danes slavil človeka, ki je »spodbujal vojno, ki se mu je gnusila parlamentarna demokracija, ki je imel Slovane le za malo razvitejša bitja od opic, ki je podpiral ideje o Jadranu kot izključno italijanskem morju in spodbujal razširitev italijanskega življenjskega prostora na Dalmacijo, Istro, Črno goro, Albanijo, Libijo,« v tržaškem Piccolu sprašuje ameriška zgodovinarka Dominique Kirchner Reill.
Mikrobi fašizma"Požiga Narodnega doma se moramo spomniti, ker se fašizem – kot smo ga poznali – zagotovo ne bo vrnil v isti obliki, a zavedajmo se, da so mikrobi, ki so sprožili infekcijo, spet dejavni: to so politično sovraštvo, nestrpnost, nacionalni ekskluzivizem, iskanje grešnih kozlov, mit o neposrednem odnosu med poglavarjem in ljudstvom, pri čemer reprezentativne institucije preprosto preskočimo, neobzirnost zaradi porazdelitve in ravnovesja med oblastmi, rasizem. Povsem neplodno je, da se sprašujemo, ali ima organizem naše demokracije dovolj protiteles. Danes nismo tu samo za to, da bi obeležili preteklost, ampak za to, da znova potrdimo naša civilna prizadevanja v sedanjosti," je na spominski svečanosti ob 99. obletnici požiga Narodnega doma povedal zgodovinar Raoul Pupo.
Kako velika je Italija
Slovenci na Tržaškem, ki so pred kratkim obujali spomin na požig Narodnega doma, gotovo ne vidijo razlogov za tovrstno slavljenje. Veličastno poslopje v Trstu, namenjeno gospodarski, politični, kulturni in športni dejavnosti tržaških Slovencev, ki ga je zasnoval Maks Fabiani, so 13. julija 1920 požgali italijanski fašisti. Vrnitev stavbe je vezana na zaščitni zakon o slovenski manjšini iz leta 2001, vendar nikakor ne morejo najti ustreznih prostorov za tržaško univerzo, ki ima tu jezikovno šolo. Ker zaščitni zakon določa, da bodo prostori, ko jih univerza seveda ne bo več potrebovala, postali last italijanskih in slovenskih znanstveno-kulturnih ustanov, je torej iluzorno pričakovati, da bi Slovencem v Trstu Narodni dom vrnili ob stoletnici fašističnega požiga.
382.190 evrov je za razstavo o D'Annunziu namenila tržaška občinska uprava.
Da bi se to zgodilo v mestu, kjer občinski odbornik Lorenzo Giorgi, pristojen za evropske projekte, na družabnem omrežju deli zemljevid iredentističnega gibanja, na katerem so v italijanska ozemlja vključeni tudi del Slovenije, Istra, Dalmacija, Korzika, del Provanse in kanton Ticino, je res malo verjetno. Odbornik je član stranke Forza Italia, v kateri je tudi bivši predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je februarja na slovesnosti ob dnevu spomina na fojbe in eksodus v Bazovici svoj govor končal z vzklikom: »Naj živita italijanski Istra in Dalmacija!« In nedolgo za tem ugotovil, da je bil Benito Mussolini »dober državnik, dokler ni sledil Hitlerju v vojni proti vsemu svetu in dokler ni sprožil rasnih zakonov«.
Zakaj bi nekdo v Trstu danes slavil človeka, ki je spodbujal vojno, ki se mu je gnusila parlamentarna demokracija in je imel Slovane le za malo razvitejša bitja od opic?