SIBIRIJA
FOTO: Našli križanca dveh vrst praljudi
Sibirska najstnica je imela neandertalsko mamo in denisovanskega očeta.
Odpri galerijo
Najdišče v Altaju je spremenilo naše razumevanje človeštva. FOTO: AP
MOSKVA – V jami v Sibiriji so našli kosti zelo nenavadne najstnice, najdba bo najbrž zelo vplivala na razumevanje zgodovine človeštva. Pred približno 50.000 leti je bila Evrazija domovanje dveh skupin ljudi, ki ju je ločevalo na tisoče let evolucije – to so bili neandertalci in denisovanci. Analize koščkov kosti pa so pokazale, da je imela deklica neandertalsko mamo in denisovanskega očeta. To je prvi znani primer neposrednega potomca dveh različnih vrst sorodnikov sodobnega človeka.
Znanstveniki so dolgo domnevali, da so se pripadniki različnih človeških vrst parili med seboj. »Nikoli pa si nismo mislili, da bomo imeli srečo in našli dejanskega potomca,« je navdušena raziskovalka dr. Viviane Slon, ki je del ekipe Inštituta za evolucijsko antropologijo Max Planck, kjer so odkrili povezavo.
Denisovanska jama v sibirskem gorovju Altaj blizu meje z Mongolijo je edino doslej znano najdišče skrivnostnih denisovancev. Izvor deklice je razkrila DNK-analiza delčka kosti, imenovane Denisova 11 in stare 90.000 let. Kosti so leta 2012 odkrili ruski arheologi, nato pa so jih prepeljali v Nemčijo na analizo DNK. Osrednje sporočilo tega odkritja je, da so se človeške vrste med seboj pogosto križale. »Odkritje dejanskega hibrida tovrstnega parjenja je že samo po sebi dokaz, da to ni bilo redko,« je dodal profesor Chris Stringer iz Naravoslovnega muzeja v Londonu.
Analiza je razkrila, da je imel denisovanski oče deklice, ki je umrla v starosti 13 let, tudi sam vsaj enega neandertalskega prednika. Ljudje iz Papue Nove Gvineje naj bi še danes imeli približno pet odstotkov DNK od denisovancev. Neandertalci in denisovanci so se evolucijsko ločili pred okoli 400.000 leti, od Homo sapiensa so se njuni predniki ločili pred okoli 500.000 leti. Obe vrsti sta izumrli pred 40.000 leti.
Znanstveniki so dolgo domnevali, da so se pripadniki različnih človeških vrst parili med seboj. »Nikoli pa si nismo mislili, da bomo imeli srečo in našli dejanskega potomca,« je navdušena raziskovalka dr. Viviane Slon, ki je del ekipe Inštituta za evolucijsko antropologijo Max Planck, kjer so odkrili povezavo.
Denisovanska jama v sibirskem gorovju Altaj blizu meje z Mongolijo je edino doslej znano najdišče skrivnostnih denisovancev. Izvor deklice je razkrila DNK-analiza delčka kosti, imenovane Denisova 11 in stare 90.000 let. Kosti so leta 2012 odkrili ruski arheologi, nato pa so jih prepeljali v Nemčijo na analizo DNK. Osrednje sporočilo tega odkritja je, da so se človeške vrste med seboj pogosto križale. »Odkritje dejanskega hibrida tovrstnega parjenja je že samo po sebi dokaz, da to ni bilo redko,« je dodal profesor Chris Stringer iz Naravoslovnega muzeja v Londonu.
Analiza je razkrila, da je imel denisovanski oče deklice, ki je umrla v starosti 13 let, tudi sam vsaj enega neandertalskega prednika. Ljudje iz Papue Nove Gvineje naj bi še danes imeli približno pet odstotkov DNK od denisovancev. Neandertalci in denisovanci so se evolucijsko ločili pred okoli 400.000 leti, od Homo sapiensa so se njuni predniki ločili pred okoli 500.000 leti. Obe vrsti sta izumrli pred 40.000 leti.
