RAZISKOVALCI ZEMLJE
FOTO: Satelit bo izboljšal napovedovanje vremena
Vetrove bo meril z napredno lasersko tehnologijo. Deloval naj bi tri leta.
Odpri galerijo
Satelit Eol bo dostavljal podatke za natančnejše vremenske napovedi. FOTO: ESA
Programe Evropske vesoljske agencije ESA, znane kot Raziskovalci Zemlje (Earth Explorers), so razvili v korist znanstveni skupnosti. Vsak satelit iz te serije je namenjen za izboljšanje razumevanja, kako naš planet deluje kot sistem in kako človek vpliva na dogajanje v naravi. Satelit Aeolus je take vrste, da bo omogočal napredek v razumevanju dinamike atmosfere in pridobil nove podatke, ki bodo pomagali pri boljši napovedi vremena, sodeloval pa bo tudi pri raziskovanju podnebja.
Satelit je dobil ime po grškem bogu vetra, ki ima slovensko ime Eol. Je tisti bog, ki je trojanskemu junaku Odiseju pomagal pri vrnitvi na rodno Itako. No, satelit (izdelala ga je družba Airbus Defence and Space) ima na krovu en sam instrument: gre za poseben laserski sistem, poimenovan Aladin, izjemno izpopolnjeno napravo, ki lahko sondira tudi 30 kilometrov od površja planeta, meri profile vetrov, oblakov in aerosolov. Instrument je kombinacija močnega laserja in velikega teleskopa ter zelo občutljivega sprejemnika. Gre za prvi tak sistem v vesolju, ki v atmosfero oddaja kratke in močne pulze ultravijolične svetlobe. Teleskop nato zbira razpršeno svetlobo iz molekul zraka, delčkov prahu ali kapljic vode, sprejemnik pa na poseben način analizira odbiti signal in ugotavlja hitrost vetra na različnih višinah pod satelitom.
Natančna vremenska napoved je pomembna za kmetijstvo, ribolov, gradbeništvo, izkoriščanje energije in seveda načrtovanje vsakodnevnih dejavnosti. Čeprav so v zadnjih letih napovedi vremena napredovale, meteorologi po svetu še vedno potrebujejo globalne podatke o profilih vetrov, kar bi v prihodnosti še izboljšalo napovedovanje vremena. Zdaj opazovanje vetrov izhaja iz opazovalnic ali pa so merjeni neposredno, tudi z majhnimi meteorološkimi baloni. A se tako ne pokriva ves svet. Pomanjkljivosti se zaveda tudi Svetovna meteorološka organizacija in prav to vrzel naj bi zapolnil Eol. Napovedovanje vremena naj bi se tako izboljšalo, kar bo koristilo gospodarstvu in družbi kot celoti. To je še posebno pomembno v časih, ko se vrstijo z vremenom povezani ekstremni dogodki. Poleg tega bodo imeli novi podatki o vetrovih pomen za naše znanje o energiji atmosfere, vode aerosolov in krogotoka kemičnih snovi v atmosferi.
Satelit je v vesolje poletel v zadnjih avgustovskih dneh, z izstrelišča ESA Kourou v Južni Ameriki ga je ponesla raketa Vega. Ob izstrelitvi je tehtal 1366 kilogramov, velik je 1,74 x 1,9 x 2 m. Raketa ga je spravila v orbito, ki je od Zemlje najbolj oddaljena 320 kilometrov in ima naklon 97 kotnih stopinj. Deloval naj bi približno tri leta.
Program je Evropska vesoljska agencija potrdila že leta 1999, izstrelitev so načrtovali za leto 2007, tehnološke ovire pa so krive za kar 11-letno zamudo. Razvoj Aladina je bil težaven, zlasti so imeli težave z ultravijoličnim laserjem. Za pomoč so prosili Naso, a je ta imela malo izkušenj na tem področju, zato so se jih morali lotiti sami: in uspel jim je tehnološki skok. To in drugi zapleti so za polovico podražili program. A je kljub temu ESA dodatno finančno podprla projekt. Celotni program naj bi stal 481 milijonov evrov.
Satelit je dobil ime po grškem bogu vetra, ki ima slovensko ime Eol. Je tisti bog, ki je trojanskemu junaku Odiseju pomagal pri vrnitvi na rodno Itako. No, satelit (izdelala ga je družba Airbus Defence and Space) ima na krovu en sam instrument: gre za poseben laserski sistem, poimenovan Aladin, izjemno izpopolnjeno napravo, ki lahko sondira tudi 30 kilometrov od površja planeta, meri profile vetrov, oblakov in aerosolov. Instrument je kombinacija močnega laserja in velikega teleskopa ter zelo občutljivega sprejemnika. Gre za prvi tak sistem v vesolju, ki v atmosfero oddaja kratke in močne pulze ultravijolične svetlobe. Teleskop nato zbira razpršeno svetlobo iz molekul zraka, delčkov prahu ali kapljic vode, sprejemnik pa na poseben način analizira odbiti signal in ugotavlja hitrost vetra na različnih višinah pod satelitom.
Satelit nosi ime po grškem bogu vetra.
Natančna vremenska napoved je pomembna za kmetijstvo, ribolov, gradbeništvo, izkoriščanje energije in seveda načrtovanje vsakodnevnih dejavnosti. Čeprav so v zadnjih letih napovedi vremena napredovale, meteorologi po svetu še vedno potrebujejo globalne podatke o profilih vetrov, kar bi v prihodnosti še izboljšalo napovedovanje vremena. Zdaj opazovanje vetrov izhaja iz opazovalnic ali pa so merjeni neposredno, tudi z majhnimi meteorološkimi baloni. A se tako ne pokriva ves svet. Pomanjkljivosti se zaveda tudi Svetovna meteorološka organizacija in prav to vrzel naj bi zapolnil Eol. Napovedovanje vremena naj bi se tako izboljšalo, kar bo koristilo gospodarstvu in družbi kot celoti. To je še posebno pomembno v časih, ko se vrstijo z vremenom povezani ekstremni dogodki. Poleg tega bodo imeli novi podatki o vetrovih pomen za naše znanje o energiji atmosfere, vode aerosolov in krogotoka kemičnih snovi v atmosferi.
Takole bo proučeval vetrove. FOTO: ESA
Satelit je v vesolje poletel v zadnjih avgustovskih dneh, z izstrelišča ESA Kourou v Južni Ameriki ga je ponesla raketa Vega. Ob izstrelitvi je tehtal 1366 kilogramov, velik je 1,74 x 1,9 x 2 m. Raketa ga je spravila v orbito, ki je od Zemlje najbolj oddaljena 320 kilometrov in ima naklon 97 kotnih stopinj. Deloval naj bi približno tri leta.
Program je Evropska vesoljska agencija potrdila že leta 1999, izstrelitev so načrtovali za leto 2007, tehnološke ovire pa so krive za kar 11-letno zamudo. Razvoj Aladina je bil težaven, zlasti so imeli težave z ultravijoličnim laserjem. Za pomoč so prosili Naso, a je ta imela malo izkušenj na tem področju, zato so se jih morali lotiti sami: in uspel jim je tehnološki skok. To in drugi zapleti so za polovico podražili program. A je kljub temu ESA dodatno finančno podprla projekt. Celotni program naj bi stal 481 milijonov evrov.
