VELESILE
Francija vrača udarec
Evropa želi nadoknaditi zaostanek za velesilami ZDA, Rusija in Kitajska uničujejo satelite?
Odpri galerijo
Francija načrtuje razvoj laserskih protisatelitskih orožij, je nedavno potrdila obrambna ministrica in poudarila ambicije te evropske velesile, da bi zapolnila praznino med tekmeci, ki razvijajo nova orožja in ogledniške, obveščevalne in tudi vohunske dejavnosti v vesoljskem prostoru. ZDA, Rusija in Kitajska že nekaj časa intenzivno razvijajo vojaško vesoljsko tehnologijo. Vesolje vidijo kot novo, čedalje pomembnejše vojaško področje.
Okrog našega planeta kroži približno 2000 aktivnih satelitov. Večina je namenjena civilnim in vojaškim komunikacijam, nekateri sledijo vremenskim razmeram ali so ustvarjeni za različne raziskave in tudi zbiranje obveščevalnih podatkov in vohunjenje. Oborožitvene sisteme sestavljajo strojnice, ki so sposobne streljati na plošče sončnih celic nasprotnikovih satelitov in jih tako onesposobiti.
Strokovnjaki pravijo, da so ZDA, Rusija, Kitajska in zdaj tudi Indija sposobne sestreliti in uničiti nasprotnikove satelite z uporabo prilagojenih in izpopolnjenih balističnih izstrelkov, ki proti vesoljskemu cilju poletijo neposredno s površine planeta in tarčo raztreščijo na številne manjše drobce. In to so menda nekajkrat že izvedli. V zadnji primer je vpletena Indija, ki je uničila svoj satelit. Zdaj sicer v vesolju ni sistema, ki bi bil vesoljsko orožje. A po drugi strani obstaja skrb zaradi čedalje bolj agresivnega vedenja Rusije in Kitajske.
»Naši zavezniki in nasprotniki so militarizirali vesoljski prostor, zato moramo ukrepati,« pravi francoska ministrica za obrambo. Septembra lani je obtožila Rusijo, da njihov satelit Luch Olimp poskuša vohuniti za Athena-Fidusom, ki je skupen satelitski program Francije in Italije. »Hočem biti natančna: aktivna obramba nima nič z ofenzivno ali napadalno strategijo,« je še dodala. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred časom oznanil, da si želi ustanoviti poveljstvo francoskih vesoljskih sil. Te naj bi začele delovati že 1. septembra in bi postale sestavni del francoskega vojnega letalstva.
Sedež naj bi bil v Toulousu na jugovzhodu Francije, kraju, ki je središče evropske letalske in vesoljske industrije ter sedež Airbusa, izdelovalca letal, vojaških sistemov, satelitov. Macronova izjava je zrcalna slika tega, kar v ZDA podpira Donald Trump.
Francoski vložek v vesoljsko industrijo je okrog 2,2 milijarde dolarjev in je namenjen tako za civilne kot vojaške izdatke. ZDA v celotno vesoljsko industrijo vsako leto investirajo 50 milijard dolarjev, Kitajska 10 milijard, Rusija štiri.
»Sposobnost zaznavanja vohunskih satelitov in možnost, da se jih onesposobi ali uniči, sta ključnega pomena,« pravi francoska obrambna ministrica Florence Parly. »Pridržujemo si pravico in sredstva, ki nam omogočajo odziv. Ta bo nakazoval uporabo močnih laserjev, ki bodo na krovu naših satelitov, ali majhnih patruljnih in zelo majhnih ali nanosatelitov. Razvili bomo močne laserje,« je dejala Parlyeva in še, da gre za področje, na katerem »Francija zaostaja, a bomo to nadoknadili«.
Okrog našega planeta kroži približno 2000 aktivnih satelitov. Večina je namenjena civilnim in vojaškim komunikacijam, nekateri sledijo vremenskim razmeram ali so ustvarjeni za različne raziskave in tudi zbiranje obveščevalnih podatkov in vohunjenje. Oborožitvene sisteme sestavljajo strojnice, ki so sposobne streljati na plošče sončnih celic nasprotnikovih satelitov in jih tako onesposobiti.
Strokovnjaki pravijo, da so ZDA, Rusija, Kitajska in zdaj tudi Indija sposobne sestreliti in uničiti nasprotnikove satelite z uporabo prilagojenih in izpopolnjenih balističnih izstrelkov, ki proti vesoljskemu cilju poletijo neposredno s površine planeta in tarčo raztreščijo na številne manjše drobce. In to so menda nekajkrat že izvedli. V zadnji primer je vpletena Indija, ki je uničila svoj satelit. Zdaj sicer v vesolju ni sistema, ki bi bil vesoljsko orožje. A po drugi strani obstaja skrb zaradi čedalje bolj agresivnega vedenja Rusije in Kitajske.
»Naši zavezniki in nasprotniki so militarizirali vesoljski prostor, zato moramo ukrepati,« pravi francoska ministrica za obrambo. Septembra lani je obtožila Rusijo, da njihov satelit Luch Olimp poskuša vohuniti za Athena-Fidusom, ki je skupen satelitski program Francije in Italije. »Hočem biti natančna: aktivna obramba nima nič z ofenzivno ali napadalno strategijo,« je še dodala. Francoski predsednik Emmanuel Macron je pred časom oznanil, da si želi ustanoviti poveljstvo francoskih vesoljskih sil. Te naj bi začele delovati že 1. septembra in bi postale sestavni del francoskega vojnega letalstva.
Poveljstvo francoskih vesoljskih sil naj bi bilo v Toulousu, kjer je sedež Airbusa, izdelovalca letal, vojaških sistemov, satelitov.
Sedež naj bi bil v Toulousu na jugovzhodu Francije, kraju, ki je središče evropske letalske in vesoljske industrije ter sedež Airbusa, izdelovalca letal, vojaških sistemov, satelitov. Macronova izjava je zrcalna slika tega, kar v ZDA podpira Donald Trump.
2,2 milijarde dolarjev vlaga Francija v vesoljsko industrijo.
Francoski vložek v vesoljsko industrijo je okrog 2,2 milijarde dolarjev in je namenjen tako za civilne kot vojaške izdatke. ZDA v celotno vesoljsko industrijo vsako leto investirajo 50 milijard dolarjev, Kitajska 10 milijard, Rusija štiri.