PREISKAVE
Galapaška želva ni izumrla
Potrdili obstoj vrste Chelonoidis phantasticus. Iščejo morebitne druge primerke.
Odpri galerijo
Po dveh letih genetskih preiskav so potrdili, da je želva z galapaškega otoka Fernandina v Ekvadorju pripadnica vrste, ki naj bi izumrla pred več kot 100 leti. A DNK najdene živali so na ugledni univerzi Yale primerjali z vzorcem samca iste vrste, ki so ga pridobili leta 1906, ko so nazadnje tudi videli primerek, in šokirani odkrili ujemanje.
Samica je stara od 80 do 100 let; Chelonoidis phantasticus tako še obstaja, so navdušeni znanstveniki, ki pojasnjujejo, da gre za eno od 15 vrst orjaških želv, ki izvirajo z Galapaškega otočja, in je značilna za Fernandino. Upanje za ohranitev vrste tako obstaja, strokovnjaki pa vneto iščejo morebitne druge primerke na otoku, na kar so jih napeljale menda številne sledi. Nadvse si namreč želijo preprečiti usodo Osamljenega Georgea iz vrste Chelonoidis abingdonii, ki se je brez potomcev poslovil 2012., saj se ni želel pariti s samicami iz sorodnih vrst v ujetništvu.
Na Galapagosu šteje populacija želv skupno okoli 60.000 primerkov, otočje pa, kot je znano, slovi po številnih živalskih vrstah, ki so velikemu Charlesu Darwinu pomagale razviti teorijo evolucije. Leta 1979 je Unesco razglasil otočje za območje svetovne dediščine.
1906. so nazadnje videli takšno želvo.
Samica je stara od 80 do 100 let; Chelonoidis phantasticus tako še obstaja, so navdušeni znanstveniki, ki pojasnjujejo, da gre za eno od 15 vrst orjaških želv, ki izvirajo z Galapaškega otočja, in je značilna za Fernandino. Upanje za ohranitev vrste tako obstaja, strokovnjaki pa vneto iščejo morebitne druge primerke na otoku, na kar so jih napeljale menda številne sledi. Nadvse si namreč želijo preprečiti usodo Osamljenega Georgea iz vrste Chelonoidis abingdonii, ki se je brez potomcev poslovil 2012., saj se ni želel pariti s samicami iz sorodnih vrst v ujetništvu.
Na Galapagosu šteje populacija želv skupno okoli 60.000 primerkov, otočje pa, kot je znano, slovi po številnih živalskih vrstah, ki so velikemu Charlesu Darwinu pomagale razviti teorijo evolucije. Leta 1979 je Unesco razglasil otočje za območje svetovne dediščine.