Gasilci spet v Černobilu

Več kot tisoč gasilcev se je v nedeljo, na 34-letno obletnico najhujše jedrske nesreče, borilo z ognjem na območju Černobila, kjer že tedne na zaprtem območju okoli jedrske elektrarne divjajo požari. Ti se na pretežno neposeljenem območju širijo predvsem zaradi močnega vetra in neobičajne suše. Oblasti zagotavljajo, da so ravni radioaktivnosti v okoli sto kilometrov oddaljenem Kijevu v mejah normalne in da niso prekoračile dovoljenih ravni. A strokovnjaki se bojijo, da bi požari lahko dvignili v zrak radioaktiven prah, ta pa bi z vetrom lahko dosegel milijonsko ukrajinsko prestolnico.

Nesrečo sta pred 34 leti povzročili človeška napaka in pomanjkljiva sovjetska tehnologija. Med varnostnim preizkusom sta 26. aprila 1983 ob 1.23 zjutraj v Černobilu odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak in se razširil nad vso Evropo. Strokovnjaki menijo, da sta bila pomembna dejavnika pri nesreči nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK pa tudi kršitve operativnih postopkov in nezadostna varnostna kultura.
Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno, oblasti so 48.000 prebivalcev mesta Pripjat, le tri kilometre od jedrske elektrarne, evakuirale šele dan po nesreči popoldne. Do konca leta 1986 so preselili 116.000 ljudi iz 30-kilometrskega območja okoli nuklearke. V naslednjih letih je enaka usoda doletela še 230.000 ljudi.


Neposredno po nesreči je umrlo več deset gasilcev in drugih, ki so bili med prvimi na prizorišču dogodka. Goreče jedrsko gorivo je sicer gasilo 600.000 t. i. likvidatorjev – večinoma je šlo za vojake, policiste, gasilce in državne uslužbence, ki so imeli le malo ali nič zaščitne opreme. Koliko žrtev je zahtevala katastrofa, ostaja neznanka, a se zagotovo merijo v tisočih.