SPORNA SERIJA
Gasilci v nuklearki mislili, da gasijo navaden požar
Zgodovinska televizijska serija Černobil dviguje prah. Mnogo je neresnic.
Odpri galerijo
Prizor iz ameriško-britanske serije o sovjetski katastrofi.
V zadnjih tednih se veliko govori o seriji Černobil, posneti v ameriško-britanski koprodukciji (HBO in Sky), ki je pritegnila na milijone gledalcev po svetu in pri nas, zato ni čudno, da je najbolje ocenjena serija v spletni filmski bazi IMDb. Mnogi kritiki so jo pohvalili za realen prikaz dogodka in dejstev o nesreči, ki se je zgodila 26. aprila 1986 v sovjetski jedrski elektrarni Černobil, oglasili pa so se tudi mnogi znanstveniki, ki opozarjajo na številne nepravilnosti.
Je torej serija zgodovinska drama ali fikcija? Formalno je zgodovinska drama, ki se drži dejstev in tistega, kar se je zares dogajalo, a vsebuje tudi nepravilnosti. Res je, da se je zgodila katastrofa, katere vzrok je bila kombinacija slabe zasnove elektrarne in človeških napak, da je bilo v Sovjetski zvezi veliko nemarnosti, da so Sovjeti poskušali preprečiti širjenje novic o škodi, da je bila raven varnosti slaba in da so gasilce iz Pripjata poslali dobesedno v smrt: mislili so, da gasijo navaden požar, pravijo strokovnjaki. Res je tudi, da je bila reakcija prepočasna in da je bila tudi evakuacija ukazana precej pozno, da so mnogi gasilci umrli, denimo Vasilij Ignatenko, in da je njegova žena Ljudmila rodila mrtvega otroka. Začetek serije je resničen, dialogi iz dokumentacije, Legasov je zares posnel kasete in se obesil. Serija je polna stereotipov o Sovjetski zvezi, Slovanih, vzhodni Evropi, pravijo strokovnjaki: karikatura je vzdušje Sovjetske zveze, saj je prikazana Stalinova država, ne Gorbačovova.
In kateri deli so mit? V prvi epizodi vidimo, da je sevanje takoj ubilo ljudi, reševalce in gasilce, a to ni res, pravijo poznavalci. V seriji je sevanje povzročalo krvavitve, a so te prej povzročile opekline. Izpostavljenost sevanju ni glavni in edini vzrok smrti 29 gasilcev, v resnici so bile krive hkratne rane, zaradi katerih postanemo ljudje bolj občutljivi za sevanje ter so lahko smrtne, tudi če so posledice sevanja zdravljene. Ob koncu serije vidimo, da so vsi, ki so s t. i. mostu smrti gledali požar, umrli, kar ne drži. Tudi prizor, v katerem nagovarjajo rudarje, naj gredo kopat predor v Černobil, ni resničen in še okrepi stereotipe o diktaturi ter prisili s pomočjo vojske.
Glavni inženir Nikolaj Fomin je prikazan kot šarlatan, a je bil vodilni pri sanaciji, večina idej, ki so blažile stanje, je bila njegovih. V seriji se pojavi oseba, ki ni obstajala, in sicer jedrska znanstvenica Uljana Komjuk, kar vse skupaj spremeni v fikcijo. Eden najbolj čustvenih prizorov je tisti, v katerem gredo trije vojaki, eden še fant, od vrat do vrat in ubijajo hišne ljubljenčke, ki jih je prizadelo sevanje. Grozno, pa tudi grozno izmišljeno.
Dr. Robert Gale s kalifornijske univerze v Los Angelesu, ki je zdravil černobilske žrtve, pravi, da je opisovanje vpliva sevanja na ljudi v seriji ne samo napačno, ampak tudi nevarno: prikazano je, da je sevanje kužno, da se bomo kontaminirali prek stika s človekom, ki je bil izpostavljen sevanju; v nekem prizoru zdravnica krvavi iz roke, potem ko se je dotaknila enega od obsevanih, kar je nesmisel, saj sevanje ne deluje tako, pravi. In še, da so žrtve v seriji videti grozno, kot zombiji, kar ni res: večina je preživela.
Eksplozija je vzela dva človeka, skupno jih je umrlo 31, v bolnišnici je končalo precej več ljudi, več kot 200, a so večino pozdravili. Na podlagi podatkov so sklepali, da je bilo sevanju, ki lahko povzroči raka, skupno izpostavljeno 1000 ljudi, večinoma uslužbenci elektrarne in gasilci. Od teh jih je v 20 letih umrlo 19, čeprav nobene smrti niso povezali s sevanjem. Edini znatni vpliv na javno zdravje je bilo 20.000 dokumentiranih primerov raka ščitnice pri mlajših ob 18 let v času nesreče. ZN je leta 2017 sporočil, da le 25 odstotkov primerov lahko pripišejo katastrofi.
Zaradi nesreče so mnogi še danes razseljeni: takoj so evakuirali 53.000 ljudi, številka je kmalu narasla na 116.000 in še rasla, zato ni povsem jasno, koliko ljudi je moralo zapustiti domove. Nekateri so se kljub prepovedi vrnili.
Aprila 1986 je eksplodiral četrti reaktor. FOTO: Guliver/Getty Images
Je torej serija zgodovinska drama ali fikcija? Formalno je zgodovinska drama, ki se drži dejstev in tistega, kar se je zares dogajalo, a vsebuje tudi nepravilnosti. Res je, da se je zgodila katastrofa, katere vzrok je bila kombinacija slabe zasnove elektrarne in človeških napak, da je bilo v Sovjetski zvezi veliko nemarnosti, da so Sovjeti poskušali preprečiti širjenje novic o škodi, da je bila raven varnosti slaba in da so gasilce iz Pripjata poslali dobesedno v smrt: mislili so, da gasijo navaden požar, pravijo strokovnjaki. Res je tudi, da je bila reakcija prepočasna in da je bila tudi evakuacija ukazana precej pozno, da so mnogi gasilci umrli, denimo Vasilij Ignatenko, in da je njegova žena Ljudmila rodila mrtvega otroka. Začetek serije je resničen, dialogi iz dokumentacije, Legasov je zares posnel kasete in se obesil. Serija je polna stereotipov o Sovjetski zvezi, Slovanih, vzhodni Evropi, pravijo strokovnjaki: karikatura je vzdušje Sovjetske zveze, saj je prikazana Stalinova država, ne Gorbačovova.
In kateri deli so mit? V prvi epizodi vidimo, da je sevanje takoj ubilo ljudi, reševalce in gasilce, a to ni res, pravijo poznavalci. V seriji je sevanje povzročalo krvavitve, a so te prej povzročile opekline. Izpostavljenost sevanju ni glavni in edini vzrok smrti 29 gasilcev, v resnici so bile krive hkratne rane, zaradi katerih postanemo ljudje bolj občutljivi za sevanje ter so lahko smrtne, tudi če so posledice sevanja zdravljene. Ob koncu serije vidimo, da so vsi, ki so s t. i. mostu smrti gledali požar, umrli, kar ne drži. Tudi prizor, v katerem nagovarjajo rudarje, naj gredo kopat predor v Černobil, ni resničen in še okrepi stereotipe o diktaturi ter prisili s pomočjo vojske.
Glavni inženir Nikolaj Fomin je prikazan kot šarlatan, a je bil vodilni pri sanaciji, večina idej, ki so blažile stanje, je bila njegovih. V seriji se pojavi oseba, ki ni obstajala, in sicer jedrska znanstvenica Uljana Komjuk, kar vse skupaj spremeni v fikcijo. Eden najbolj čustvenih prizorov je tisti, v katerem gredo trije vojaki, eden še fant, od vrat do vrat in ubijajo hišne ljubljenčke, ki jih je prizadelo sevanje. Grozno, pa tudi grozno izmišljeno.
Ni res, da je sevanje takoj ubilo gasilce in reševalce.
Dr. Robert Gale s kalifornijske univerze v Los Angelesu, ki je zdravil černobilske žrtve, pravi, da je opisovanje vpliva sevanja na ljudi v seriji ne samo napačno, ampak tudi nevarno: prikazano je, da je sevanje kužno, da se bomo kontaminirali prek stika s človekom, ki je bil izpostavljen sevanju; v nekem prizoru zdravnica krvavi iz roke, potem ko se je dotaknila enega od obsevanih, kar je nesmisel, saj sevanje ne deluje tako, pravi. In še, da so žrtve v seriji videti grozno, kot zombiji, kar ni res: večina je preživela.
Eksplozija je vzela dva človeka, skupno jih je umrlo 31, v bolnišnici je končalo precej več ljudi, več kot 200, a so večino pozdravili. Na podlagi podatkov so sklepali, da je bilo sevanju, ki lahko povzroči raka, skupno izpostavljeno 1000 ljudi, večinoma uslužbenci elektrarne in gasilci. Od teh jih je v 20 letih umrlo 19, čeprav nobene smrti niso povezali s sevanjem. Edini znatni vpliv na javno zdravje je bilo 20.000 dokumentiranih primerov raka ščitnice pri mlajših ob 18 let v času nesreče. ZN je leta 2017 sporočil, da le 25 odstotkov primerov lahko pripišejo katastrofi.
Zaradi nesreče so mnogi še danes razseljeni: takoj so evakuirali 53.000 ljudi, številka je kmalu narasla na 116.000 in še rasla, zato ni povsem jasno, koliko ljudi je moralo zapustiti domove. Nekateri so se kljub prepovedi vrnili.
Pripjat sameva. FOTO: guliver/Getty Images
