Giuseppe Paternò: pri 99 še magisterij
Nikoli ni prepozno za uresničitev sanj. Ali pa izobrazbo! Giuseppe Paternò jih šteje že častitljivih 99, a je povsem bistre glave in zavidljivih delovnih navad. Nedavno se je ozaljšal še z magisterijem iz zgodovine in filozofije pri univerzi v Palermu, načrtuje pa tudi pisanje romana.
Od geodeta do filozofa in zgodovinarja
Paternò, ki se je rodil leta 1923, je odraščal v revščini na Siciliji; že od otroštva je rad bral, a sanje o študiju se mu dolgo niso uresničile. Najstniška leta je kot najstarejši od osmih sinov preživel na domači kmetiji, nato se je pridružil mornarici in služil domovini v drugi svetovni vojni, pozneje pa se je zaposlil na železnici. Želja, da bi v rokah nekoč držal univerzitetno diplomo in da bi se poglabljal v filozofijo in zgodovino, ki ju je oboževal, sicer ni usahnila, toda najprej je moral poskrbeti za družino, ženo in sinova: vpisal se je na fakulteto in pridobil diplomo geodeta, ki mu je omogočila napredovanje. Šele desetletja pozneje pa si je omogočil študij tudi za svojo dušo: vpisal se je na univerzo v Palermu in se posvetil zgodovini in filozofiji ter diplomiral pri 96! In to z odliko, poudarja njegova ponosna družina. Toda Giuseppe še ni rekel zadnje, kajti nedavno je svojo izobrazbo nadgradil še z magisterijem, pri katerem se prav tako lahko pohvali z laskavimi ocenami.
Še vedno prisega na pisalni stroj.
Marsikdo bi sklepal, da je upokojenec kljub izjemnim akademskim dosežkom zdaj izpolnil vse svoje ambicije in si bo privoščil zasluženi počitek, a bi se pri tem motil. Vrli in vitalni Giuseppe, ki se danes pohvali še s štirimi vnuki, namreč načrtuje pisanje romana, ki se ga bo lotil kar na svojem pisalnem stroju. Kot pravi, mu računalnik nikoli ni dišal, prepričan je tudi, da bi predvsem mladi morali večkrat v rokah držati papir kakor zaslon. Vsebino romana bo posvetil papežu Gregoriju Velikemu.
