Glavno vprašanje: umirajo z virusom ali zaradi njega

»Lahko se naučimo od mrtvih za žive,« pravi v pogovoru za Deutsche Welle direktor enega izmed nemških inštitutov za sodno medicino Klaus Püschel. V Nemčiji ter nekaterih drugih državah poteka razprava o tem, ali ljudje umirajo zaradi virusa ali z virusom.
 
Po izbruhu pandemije v začetku aprila so na Institutu Roberta Kocha, ki je v Nemčiji pristojen za obravnavo nalezljivih bolezni, dejali, da se je treba izogibati notranjim pregledom umrlih oseb, obdukcije ali drugih posegov, ki bi lahko botrovali prenosu prek zraka. Tudi patologi so dobili navodilo, naj ne opravljajo obdukcij. Kasneje so mišljenje spremenili in se opravičili. Čim več pregledov je treba, saj gre za novo bolezen, kjer je treba marsičemu priti do dna, so sporočili kasneje. A seveda pod strogimi ukrepi za varovanje zdravja ljudi.

Tako so obdukcije v Nemčiji opravljali ter zbrali mnoge podatke, a še vedno jih potrebujejo. Prav inštitut pod zgoraj omenjenim Püschlom ima največjo bazo podatkov glede koronavirusa. Od 22. marca do 11. aprila so tam naredili 65 obdukcij trupel, okuženih s koronavirusom. 46 ljudi je že prej imelo težave s pljuči, preostali pa druge pridružene bolezni.
 

Najpogosteje pridružene bolezni: visok krvni tlak, sladkorna bolezen in srčne težave

Nekaj jih je imelo diabetes, raka, ali pa težave z demenco. Baza omenjenega Inštituta ima danes podatke o več kot 100 obdukcijah, eno pa je jasno: nobeden od preminulih ni umrl samo zaradi novega koronavirusa. Imel je vsaj enega izmed naslednjih bolezenskih znakov: srčne težave, visok krvni pritisk, arterosklerozo, sladkorno bolezen, težave z delovanjem pljuč, jeter ali ledvic. Kljub temu Püschel trdi, da je treba koronavirus obravnavati zelo pazljivo, čeprav meni, da ne gre za posebno resno virusno bolezen.
 
Do podobnih izsledkov so prišli tudi v Italiji, a ne na podlagi obdukcij, temveč ob spremljanju razvoja bolezni. Od umrlih jih je imelo 96,4 odstotka pridruženo vsaj eno bolezen ob okužbi s koronavirusom. Največ jih je imelo visok krvni pritisk (70 %) ter sladkorno bolezen (32 %). Povprečna starost umrlih v Italiji je po poročanju nemškega medija 79 let, v Hamburgu pa 80.

Brez virusa bi živeli dlje

Glavni patolog v Baslu se ne strinja, da ne gre za resno bolezen, in meni, da bi vsi umrli pacienti živeli dlje, če ne bi bilo koronavirusa. Podobno razmišlja tudi vodja patologije v Berlinu, češ da je to bolezen treba vzeti sila resno. »Vse osebe, na katerih smo delali obdukcijo, so res imele pridružene bolezni, a ne takšne, da bi zaradi njih danes ali jutri umrle. Pa so, ko se je pojavil koronavirus.« Velika večina ljudi, ki so umrli v zgoraj zapisanih primerih, je imela tudi prekomerno telesno maso.