ZADNJI DOM
Grobnice kraljice Nefretete niso odkrili
Zadnji dom faraona Tutankamona nima dodatnih soban.
Odpri galerijo
Raziskovalci torinske politehniške univerze niso našli prav nobenega dokaza o domnevno skritih sobanah za zidovi grobnice starodavnega egipčanskega kralja dečka, faraona Tutankamona, v Dolini kraljev, je sporočilo egiptovsko ministrstvo za starine.
Mnenja strokovnjakov o obstoju skrite sobane v Tutankamonovi grobnici so bila različna, mnogi so bili namreč prepričani, da obstaja skrivni prostor, zadnje počivališče izgubljene kraljice Nefretete. Zanimanje, ne le egiptovsko, ampak vsega sveta, za lepo kraljico je veliko. Umrla je v 14. stoletju pred Kristusom in naj bi bila Tutankamonova mačeha. Najdba njenega groba, grobnice bi bila izjemnega pomena in eno največjih egiptovskih arheoloških odkritij v tem stoletju.
Odkritje Nefretete – njene izklesane ličnice in izjemna lepota so ovekovečene na 3300 let starem doprsnem kipu, razstavljenem v berlinskem muzeju – bi pomenilo nov vpogled v zdaj bolj kot ne skrivnostno obdobje zgodovine velike civilizacije. Toda na žalost se tokrat ni izšlo po pričakovanjih. Ministrstvo za starine je v izjavi sporočilo, da so po mesecih raziskav dognali, da skrivna sobana ne obstaja. »Študije so pokazale, da takega prostora ni, prav tako ni najmanjšega dokaza o pragu, vhodu, podboju, kar je v nasprotju s teorijo, po kateri naj bi obstajal prehod ali sobana oziroma več soban, ki bi bile v pogrebnem prostoru Tutankamona ali blizu njega,« je sporočil Mostafa Waziri, generalni sekretar vrhovnega sveta za starine. Britanski egiptolog Nicholas Reeves je že pred leti zatrjeval, da so v Tutankamonovi grobnici ali poleg nje prehodi ali prostori: o tem so ga prepričali podrobni posnetki severnega zidu grobnice. Namignil je še, da naj bi prav tam bila grobnica Nefretete, žene Tutankamonovega očeta faraona Akhenatena.
Tutankamon je postal faraon leta 1333 pred Kristusom, ko je bil star deset let, vladal pa je devet let – do svoje smrti. Bil je zadnji faraon 18. dinastije, ene najmočnejših kraljevih hiš v starem Egiptu. Njegovo grobnico so odkrili leta 1922, v njej pa kup luksuznih predmetov. Nasledil ga je visoki svečenik Aj (za štiri leta), ki se je poročil s Tutankamonovo vdovo Ankesenpamon. Aja je nasledil Horemheb, vladal je 26 let, potem je oblast prevzel Ramzes, ustanovitelj 19. dinastije. V njegovi grobnici so našli osupljive zaklade, tudi zlato masko, okrašeno z lapis lazulijem in poldragimi kamni.
Mnenja strokovnjakov o obstoju skrite sobane v Tutankamonovi grobnici so bila različna, mnogi so bili namreč prepričani, da obstaja skrivni prostor, zadnje počivališče izgubljene kraljice Nefretete. Zanimanje, ne le egiptovsko, ampak vsega sveta, za lepo kraljico je veliko. Umrla je v 14. stoletju pred Kristusom in naj bi bila Tutankamonova mačeha. Najdba njenega groba, grobnice bi bila izjemnega pomena in eno največjih egiptovskih arheoloških odkritij v tem stoletju.
Odkritje Nefretete – njene izklesane ličnice in izjemna lepota so ovekovečene na 3300 let starem doprsnem kipu, razstavljenem v berlinskem muzeju – bi pomenilo nov vpogled v zdaj bolj kot ne skrivnostno obdobje zgodovine velike civilizacije. Toda na žalost se tokrat ni izšlo po pričakovanjih. Ministrstvo za starine je v izjavi sporočilo, da so po mesecih raziskav dognali, da skrivna sobana ne obstaja. »Študije so pokazale, da takega prostora ni, prav tako ni najmanjšega dokaza o pragu, vhodu, podboju, kar je v nasprotju s teorijo, po kateri naj bi obstajal prehod ali sobana oziroma več soban, ki bi bile v pogrebnem prostoru Tutankamona ali blizu njega,« je sporočil Mostafa Waziri, generalni sekretar vrhovnega sveta za starine. Britanski egiptolog Nicholas Reeves je že pred leti zatrjeval, da so v Tutankamonovi grobnici ali poleg nje prehodi ali prostori: o tem so ga prepričali podrobni posnetki severnega zidu grobnice. Namignil je še, da naj bi prav tam bila grobnica Nefretete, žene Tutankamonovega očeta faraona Akhenatena.
Tutankamon je postal faraon leta 1333 pred Kristusom, ko je bil star deset let, vladal pa je devet let – do svoje smrti. Bil je zadnji faraon 18. dinastije, ene najmočnejših kraljevih hiš v starem Egiptu. Njegovo grobnico so odkrili leta 1922, v njej pa kup luksuznih predmetov. Nasledil ga je visoki svečenik Aj (za štiri leta), ki se je poročil s Tutankamonovo vdovo Ankesenpamon. Aja je nasledil Horemheb, vladal je 26 let, potem je oblast prevzel Ramzes, ustanovitelj 19. dinastije. V njegovi grobnici so našli osupljive zaklade, tudi zlato masko, okrašeno z lapis lazulijem in poldragimi kamni.