HDZ ne bo spreminjala arbitražne smeri

Pravzaprav še kako drži, da je v zgodovino odšla najbolj koruptivna hrvaška vlada, ki so jo zaznamovale številne korupcijske afere, prestopi poslancev, menjave ministrov in kadrovske menjave v izvršni oblasti. Kljub temu nič ne kaže, da bo Hrvaška po volitvah stopila na pot sprememb. Ker si jih ne želi večina, ki je izglasovala prepričljivo zmago desnosredinske HDZ, stranke, ki ima raje preteklost kot prihodnost. Staro vlado je vodil Andrej Plenković, novo bo vodil – Andrej Plenković. Večina ministrov bo ostala sedeti na zdajšnjih foteljih.

Hrvaške danes opazovalci ne vidijo v dobri kondiciji, pa čeprav vladajoča elita zatrjuje, da gre vse v pravo smer. Prebivalci pa prebirajo podatke evropskega statističnega urada, ki Hrvaško uvršča na večini lestvic na rep v vseh pogledih.

Življenje pa vseeno teče naprej, nobena velika politična stranka pa si ne razbija glave z dejstvom, da se Hrvati prehitro upokojijo, kar postaja finančno nevzdržno. Za ustavitev negativnega trenda izseljevanja mladih nemalokrat oblast ponuja domoljubje namesto nujnih gospodarskih in družbenih reform. Izjeme pa so res bolj izjeme kot pravilo. V visoki politiki si državljanom nihče ne drzne povedati, da bodo morali veliko več delati, če bodo hoteli imeti višji standard. Obnova dedkovega vikenda ali gradnja apartmaja na babičini domačiji nekje ob obali ali na kakem otoku ne bosta dovolj. Okrevanje turizma bo dolgo. Gospodarska kriza zaradi pandemije novega koronavirusa bo pokazala, da država brez turizma ne more ohraniti sedanjega standarda in da v javnem sektorju ne bo šlo brez znižanja plač.

»V vsakem primeru je 76 podpisov zagotovljenih,« je izjavil Plenković, ki sicer potrebuje najmanj 76 poslancev, ki bodo zagotovili podporo novi hrvaški vladi v 151-članskem saboru.

Plenkovićev manever ali iskrena namera?

Povedal je, da se bodo v HDZ pogovarjali tudi, ali bodo poiskali še kakšnega partnerja v saboru.«Gremo čim prej ustanovit novi sklic hrvaškega sabora ter novo vlado, da bi začeli delati v prid naših državljanov,« je dejal. Meni, da bodo novo vlado potrdili zelo kmalu, potem ko bodo znani končni uradni izidi nedeljskih volitev.


Bodo pa, kot zdaj kaže, precejšnjo vlogo imele narodne manjšine. Te imajo osem poslancev. Glede na zdajšnjo strukturo manjšinskih poslancev ima srbska manjšina na Hrvaškem tri poslance, Italijani in Madžari po enega, en poslanec zastopa Čehe in Slovake, eden pa Avstrijce, Bolgare, Nemce, Poljake, Rome, Romune, Rusine, Ruse, Turke, Ukrajince, Vlahe in Jude. Slovenska manjšina – po zadnjem popisu prebivalstva leta 2011 živi na Hrvaškem 10.517 Slovencev, kar je 0,25 odstotka prebivalstva – sodi v skupino z albansko manjšino, z Bošnjaki, Črnogorci in Makedonci. Izvoljeni poslanci manjšin so že sprejeli Plenkovićev predlog za sodelovanje, in kot zdaj kaže, bo nekdo med manjšinskimi poslanci tudi podpredsednik vlade. Obetajo pa si nemara lahko tudi kako ministrstvo. Napredek? Morda; vendar bo treba pokazati, ali gre za Plenkovićev manever ali za iskreno namero.

Slovensko manjšino bo v parlamentu tako kot v minulem sklicu, ko se ni oglasila niti enkrat, vnovič zastopala Ermina Lekaj Prljaskaj, pripadnica albanske manjšine.

Odnosi s Slovenijo?

Kaj pa odnosi Hrvaške s Slovenijo »po novem«? Analitiki so si enotni, da Plenkovićeva izvolitev v odnose s Slovenijo in odprta mejna vprašanja ne prinaša nikakršnih novosti. Le veliko bolj odločno bo zagovarjal staro tezo, da sporazuma o arbitraži pravzaprav sploh nikoli ni bilo in da bi zato veljalo pogovore o meji začeti povsem od začetka. Iz diplomatskih virov je slišati, da tihe diplomacije med državama ni, slišati pa tudi je, da tihe diplomacije ni, pa tudi, da naj med vladajočima strankama v Sloveniji in na Hrvaškem, SDS in HDZ, ni bilo nikoli zaznati posebne 'kemije', pa čeprav sta obe članici Evropske ljudske stranke.


Navsezadnje je slednjo teorijo nakazal tudi nedavni obisk hrvaškega premierja Andreja Plenkovića pri Janezu Janši na Otočcu, ko sta govorila zgolj o zdravstveni krizi, povezani z epidemijo koronavirusa.