Hezbolah zamrznil Američane: Možnosti tretje svetovne vojne pravkar povečane za 50 odstotkov!
Kako daleč smo od očitnega mednarodnega geopolitičnega konflikta, ki bi prerasel v tretjo svetovno vojno? Po brutalnem poboju, ki ga je izvedel Hamas, v katerem je bilo ubitih okoli 1300 izraelskih civilistov in 120 ugrabljenih, postaja vse bolj jasno tveganje, da se bo splošna mednarodna napetost razvila v odprte spopade. Največja težava je v tem, da se scenariji hitrega znižanja političnih napetosti in pacifikacije - kar je nedvomno najboljša rešitev - v tem trenutku sploh ne zdijo realni, ampak nevarnost nadaljnjega zaostrovanja konfliktov, tako v regiji kot v mednarodnem prostoru, raste.
Čeprav se postavlja žalostno vprašanje, kakšno stopnjo povračilnih ukrepov naj bi Izrael toleriral kot sprejemljivo, je jasno, da maščevanje samo po sebi nima več smisla, saj je bilo od začetka izraelskega bombardiranja Gaze ubitih že 2500 ljudi, od tega 1180 žensk in otrok, ranjenih jih je bilo približno 8700. Izrael bo zdaj zagotovo sprožil silovit vojaški napad na Gazo in/ali sosede, v katerem ne bo okleval pred novimi civilnimi žrtvami, takšna poteza pa bo deležna tudi odziva s strani druga stran.
Medtem pa se je opoldne iztekel nov rok, ki ga je za evakuacijo s severnega dela Gaze na jug območja postavila izraelska vojska, je ta sporočila, da čaka na politično odločitev o začetku kopenske ofenzive. Pri tem vojska ni navedla, kdaj se bo zaprla možnost za varen umik civilistov.
Hude posledice za svetovno gospodarsko rast
Četudi bi se dramatičnemu razmahu in zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu nekako izognilo, je jasno, da bo to po dveh letih pandemije in drugem letu vojne v Ukrajini imelo hude posledice za svetovno gospodarsko rast, ki je zelo jasna in logična skrb, ki je bila izražena na srečanju Medresorske delovne skupine za protiterorizem (MDS-PTR) in Svetovne banke, ki trenutno poteka v Maroku.
Jamie Dimon, izvršni direktor JPMorgan, je bil zelo ekspliciten. Čas, v katerem živimo, je opisal kot 'najnevarnejšega, kar jih je svet videl v zadnjih desetletjih'. Da smo blizu 3. svetovne vojne, ocenjuje tudi milijarder investitor Ray Dalio, ki ima kot ustanovitelj Bridgewater Associates dostop do celovitih virov podatkov, ki jih obdelujejo vrhunski analitiki. In da Ray Dalio - zgodovinar in avtor več knjig - pravi, da morajo vojne med Izraelom in Hamasom, pa tudi med Rusijo in Ukrajino, povzročiti odpor in strah pri vseh, ker nas lahko potegnejo v spiralo, ki vodi v široko mednarodno vojaško konflikt.
Ameriška globalna poslovna revija Fortune svari pred njegovimi tezami. »Zdi se mi, da so se možnosti za prehod iz omejenega konflikta v bolj neomejeno vročo svetovno vojno, ki vključuje velike sile, v zadnjih dveh letih povečale s 35 odstotkov na približno 50 odstotkov,« je zapisal milijarder v objavi na LinkedInu. Dalio pravi, da verjame, da bosta vojni Rusija-Ukrajina in Izrael-Hamas 'brutalni' do konca. In kar je še huje, boji se, da se konflikti ne bodo končali, dokler ena stran ne bo jasno premagala druge.
Na svetovni ravni prišlo do tektonskega premika ...
Po poročanju Bloomberga je situacija tako zastrašujoča, da je francoski predsednik Emmanuel Macron po telefonu poklical izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in ga pozval, naj spoštuje humanitarne zakone in prizanese civilistom. Ta nenavaden podatek, ki ga je Bloombergu posredoval neimenovani visoki francoski uradnik, pravzaprav odraža nepredvidljivost nadaljnjega poteka konflikta: Če se predsednik ene največjih članic EU obrne na predsednika vlade države z demokratično reda in pravne države, da bi prizanesli civilistom, kot pravi, potem je jasno, da je na svetovni ravni prišlo do tektonskega premika v sprejemanju ekstremnega nasilja kot političnega orodja. Sicer bi bila nepredstavljiva že sama misel, da bi zaradi obračuna s teroristi iztrebili del civilnega prebivalstva.
Vojaške zmogljivosti Hezbolaha mnogi podcenjujejo
The Warzone je ob tem objavil obsežno analizo This Is Hezbollah's Arsenal Of Weapons It Could Rain On Israel, v kateri opisuje vojaške zmogljivosti Hezbolaha, ki jih mnogi podcenjujejo. Med prejšnjim spopadom med izraelskimi obrambnimi silami in Hamasom je prišlo do topniškega in helikopterskega maščevanja, med katerim je približno 15 raket končalo na libanonskem ozemlju.
Poenostavljeno povedano, Hezbolah med drugim razpolaga z velikim številom t.i. Katjuš, večcevnih raketometov, ki so pogosto nameščeni na civilnih vozilih (tovornjakih, pick-upih, vlačilcih...) in lahko izstreljujejo bojne glave različnih namenov na razdaljo do 40 km. Hezbolah ima tudi več vrst raketometov, pa tudi celo vrsto različnih raket in njihovih bojnih glav. Tu so tudi balistične rakete kratkega dosega (okoli 1000 km), ki jih dobivajo iz Irana. Pozornost javnosti na Hezbolahove protiladijske rakete pa je bila dramatično opozorjena, ko je skupina leta 2006 ob obali Libanona napadla korveto izraelske mornarice Sa'ar 5 razreda INS Hanit.
