Umag: Župan slovenske turiste označil za okupatorje
Kljub skupni evropski skupnosti, v kateri smo tako Slovenci kot Hrvati, je še mogoče tik za južno mejo naleteti na sovražen, šovinističen govor političnih veljakov; poseben primer tega je župan Umaga Vili Bassanese, ki prek občinske spletne strani napada Slovenke in Slovence zaradi njihovih počitniških montažnih hišk in prikolic: »Brezpravna, nelegalna okupacija je delo večinoma tujih državljanov, kjer prednjačijo državljani Slovenije, ob pomoči 'domačih domoljubov'. Takšna predrznost in agresivnost tujih državljanov v brutalnem uničevanju Istre ni zabeležena niti v vojni zgodovini Istre, niti ni tako izrazita v drugih delih Hrvaške,« so sporočili na spletni strani občine.
Gradbena inšpekcija in redarji
Trditev je seveda debela laž, saj so samo v zadnji svetovni vojni nacistični okupatorji požigali Vranja, Brest, Studeno, Malo in Velo Učko ter druge istrske vasi; uničili so več sto hiš in pobili ogromno domačinov. Precej neokusna primerjava Slovenk in Slovencev z okupatorji pa ni edina diskriminacija, ki smo je deležni: lansko pomlad in poletje smo poročali, s kakšnimi težavami so se soočili naši sodržavljani tik za državno mejo v naselju Alberi, kamor so prvi kupci legalnih zemljišč prišli pred šestimi desetletji: »Prvotno so bila namenjena izgradnji individualnih dopustniških hiš, po zdajšnji preureditvi pa so prednamenjena izključno za gostinsko-turistične namene. V tem trenutku pravni status urejenih in zakonsko kupljenih nepremičnin na območju Alberov še vedno ni pojasnjen, kljub aktivnosti in iniciativi naših strank,« pojasnjuje zagrebška odvetnica Sandra Marković, ki zastopa slovenske lastnike nepremičnin.
»Župan Umaga Bassanese za naše prošnje, da bi sklenili neki kompromis, ki bi ustrezal tako občini Umag kot nam lastnikom, žal nima nobenega posluha in interesa. Nikoli nas ni sprejel na sestanek in nikoli ni odgovoril na kakršno koli naše vprašanje ali predlog,« so v skupni izjavi konec tega poletja zapisali člani ekipe Alberi, kot so se poimenovali organizirani (slovenski) lastniki nepremičnin.
Ti zastopajo večino izmed 208 lastnikov parcel. V desetletjih, odkar so kupili zazidljive parcele (nato pa se je spreminjala namembnost zemljišč), se je vsak znašel po svoje: »Nekateri lastniki imajo kamp prikolice, nekateri mobilne hiške, v manjšini pa zidane hiše,« pravijo člani ekipe Alberi.
Župan Umaga izjemno ostro nad Slovence.
Na pozive, da bi mirno rešili spor, se ne odziva.
Nekaj sporov so preselili na upravno sodišče.
Po končani letošnji turistični sezoni smo govorili z nekaj lastniki parcel: »Aprila so se pojavile table Zaprto – gradbišče, čeprav ni nihče gradil,« nam pojasni ena izmed lastnic parcele in dodaja, da so se te table pojavile na približno 30 izmed 200 alberških parcel (oziroma na objektih na njih). Gradbeni inšpektorji so letos na območju Istre izdali 124 inšpekcijskih odločbe o odstranitvi nezakonitih gradenj, skupaj pa so izrekli za 3,5 milijona evrov denarnih kazni, so sporočili že julija.
Z denarnimi kaznimi pa pritisk ustvarjajo tudi lokalni umaški redarji, nam je povedal drug sogovorec iz Alberov, ki se je tam letos mudil manj kot sicer. Sodni spori med lastniki zemljišč in Umagom se kopičijo: »Potekajo spori na upravnem sodišču na Reki, podana je kazenska prijava zaradi uničevanja zaščitenih naravnih vrednosti ter nezakonitega postopka podelitve koncesije oziroma upravičenega suma, da je meja pomorskega dobra nezakonito ugotovljena na škodo naših klientov kot lastnikov parcele,« našteva odvetnica Marković.
Prav Bassanese, zagovornik legalnosti v primeru zemljišč, pa je podelil nezakonito koncesijo na plažo, ki se v Alberih nahaja točno pred hiškami in prikolicami Slovenk in Slovencev. Prav tukaj so že poprej zgradili sprehajališče, ki je seglo tudi na parcelo 128/3 v lasti ene izmed lastnic. Koncesijo je razveljavilo ministrstvo morja, prometa in infrastrukture, Bassaneseju oziroma Umagu pa ni uspelo niti s pritožbo na to razveljavitev.
3,5 MILIJONA EVROV glob so že dobili.
Slutijo morebitno donosno naložbo v prihodnosti
Pri tem je marsikomu izmed lastnikov v Alberih jasno, da si njihovo zemljo želijo veliki turistični kompleksi na njihovi levi in desni. Ob tistih, ki se za parcele v Alberih borijo z dopustniškim razlogom, nekateri slutijo tudi morebitno donosno naložbo v prihodnosti: »Cena kvadratnega metra v samo letu in pol se je s 50 evrov dvignila na okoli 170 evrov.«
Vseh pravnih želez, ki jih grejejo v ognju hrvaških sodišč, naše rojakinje in rojaki niso želeli razkriti. A idila v Alberih je že davno skaljena; tudi to poletje, pravi naša sogovornica, so nekateri – ki so dobili table gradbene inšpekcije – odpeljali nekaj prikolic, spet drugi so porušili hiške, toda: »Večina lastnikov parcel ne bo prodala, pa če traja desetletja.«
